Bron je bil prigaran

Škofjeločan Jure Hafner je bil na mladinskem svetovnem prvenstvu v deskanju na snegu brez spremljevalne ekipe. Avanture "sam za vse" se ne bo šel več.

Brnik – Škofjeločan Jure Hafner je s svetovnega mladinskega prvenstva v deskanju na snegu v nedeljo domov prinesel drugo medaljo. Po lanskem zlatu v paralelnem veleslalomu je bil tokrat na prvenstvu v Naganu na Japonskem v tej disciplini bronast. »Nisem razočaran, ker mi ni uspelo ubraniti zlata. Vedno je lažje napadati kot se braniti. Ta medalja mi pomeni enako kot lanska zlata, predvsem zaradi okoliščin, v katerih sem jo osvojil. Zaradi znanih finančnih težav sem bil na Japonskem sam, brez trenerja, brez servisa. Priključil sem se bolgarski ekipi. Psihično je bilo vse skupaj zelo naporno. Razočaran sem nad odborom za deskanje na snegu in hkrati ponosen nase, da sem v takšnih razmerah prišel do brona. To prvenstvo je bilo zame velika izkušnja, ki je pokazala, da tako ne bo šlo več naprej. Zadnjič sem se šel avanture, da sem bil sam za vse. Tega ne bom pozabil. Ta medalja je bila res prigarana. Razočaran sem, da med čestitkami še nisem dobil nobene s strani odbora. To kaže, da stvari ne delujejo tako, kot bi morale, in to eno leto pred OI. Sramota,« je po prihodu domov pojasnil 19-letni Jure Hafner.

Za Hafnerja je bilo to zadnje prvenstvo v mladinski kategoriji. V letošnji zimi je debitiral že na tekmah svetovnega pokala ter nastopil tudi na članskem svetovnem prvenstvu. Dvakrat se mu je uspelo uvrstiti med najboljših šestnajst, najvišje v svetovnem pokalu pa je bil na 15. mestu. Ima izpolnjeno normo za nastop na olimpijskih igrah prihodnje leto. »V letošnji sezoni sem se osredotočil predvsem na tekme svetovnega pokala, saj sem dobil priložnost. Rezultati so iz tekme v tekmo boljši. Viden je napredek od lanskega leta. Sem mlad in potrebujem čim več tekem,« se zaveda Hafner, ki ga do konca sezone čakata še dve tekmi svetovnega pokala, najprej v Španiji, nato pa še v italijanskem Valmalencu, kjer je lani postal mladinski svetovni prvak. »Te tekme se res veselim, ker teren dobro poznam,« še pravi Škofjeločan, ki se je ob prihodu v domovino zelo razveselil domačih, prijateljev, tudi škofjeloškega župana in loških športnih delavcev, ki so ga pričakali na Brniku. »Po enem mesecu odsotnosti od doma bom najprej nekaj domačega pojedel, potem pa se v štirih dneh, kolikor bom doma, skušal čim bolje spočiti. Nekaj časa bo tudi za prijatelje,« je končal.