Recesija ne vpliva na zabavo

Besedilo: Ana Hartman
Kategorija: Prosti čas / torek, 3. marec 2009 / 06:00

Werner tudi ob letošnjem dnevu žena in materinskem dnevu pripravlja koncertno turnejo z gosti, ki bo tokrat posvečena legendarnim pesmim.

Prvi koncert bo 6. marca v dvorani Golovec v Celju, naslednji bo 28. marca na Zlatem polju v Kranju, turnejo pa bo Werner sklenil 3. aprila v mariborski dvorani Tabor. Po turnejah je ponavadi Werner z ženo Andrejo nove moči nabiral na Maldivih, letos pa se bosta zaradi pričakovanja prvorojenca odpravila na morje na sosednjo Hrvaško, nato pa ju čakajo nakupi vozičkov, previjalnih mizic in drugih stvari za dojenčka.

Prihajajočo koncertno turnejo označujete kot spektakularno. Kaj tako spektakularnega se obeta?

»Koncerte delam že deset let, ljudje jih imajo za tradicionalne. Ugotavljam, da občinstvo zelo pogreša stare izvajalce, ki so bili nekoč velike pevske zvezde nekdanje Jugoslavije, tako da koncerte vsakič popestrim s kakšnim zanimivim gostom. Lani je bila to Neda Ukraden, leto pred tem Danijel Popovič. Na prvem koncertu 6. marca v dvorani Golovec bodo tako poleg mene nastopili Majda Petan, Nova Legija, Brigita Šuler ter legendarna Dalibor Brun in Džo Maračić Maki. Slednjega v Kranju ne bo, bosta pa tam legendarna gosta Jasna Zlokić in Dalibor Brun. Slišati bo možno njihove legendarne hite, pa tudi sam imam že sedemnajst plošč, tako da bom težko izbral uspešnice, ki jih bom zapel v treh urah. Najraje bi zapel vse, saj ima vsak svojo priljubljeno pesem, a potem bi koncert moral trajati osem, devet ur. (smeh) Na tokratni turneji bodo torej v ospredju starejše legendarne pesmi.«

Zadnja leta polnite športne dvorane. Mislite, da jih boste tudi tokrat, glede na recesijo?

»To me ne skrbi. Ljudje rabijo zabavo in sprostitev, ne glede na recesijo. Poleg tega se s svojo vstopnico skušam kar se da približati občinstvu. Vemo, da so v Hali Tivoli vstopnice ekstremno drage, od 40, 50 pa tudi do sto evrov. Vedno se trudim, da cena vstopnice ni previsoka, da je zadovoljno občinstvo in jaz, da pokrijem stroške in zraven nekaj zaslužim.«

Kako se pri vas pozna recesija? Imate manj nastopov?

»Sam ne čutim recesije, pa tudi Brigita (Šuler op. a) in drugi glasbeni kolegi ne tarnajo zaradi tega. Nakupovalni centri so še vedno polni in zdi se mi, da so recesijo bolj izkoristile določene banke in poslovneži, ki so lahko zmanjšali plače in odpustili nekaj delavcev.«

S čim se sicer trenutno še ukvarjate? Z Brigito Šuler, morda s kakšnim vašim projektom?

»Brigita je nama z Andrejo velika skrb. Postavljava jo na svoje noge, pripravljamo ji novo zgoščenko, posnetih je že devet od desetih pesmi. Andreja je zadolžena za marketing in menedžment, sam pa sem 'okupiran' okoli produkcije, pisanja pesmi, usmerjanja Brigite. Prepričan sem, da bo postala velika zvezda v Sloveniji, da bo polnila dvorane in nasledila Heleno Blagne.«

Kako to, da ste se odločili pomagati mladim talentom pri uveljavljanju?

»Tudi meni na začetku ni bilo postlano z rožicami in se še kako dobro zavedam, da je težko začeti s kariero, če nimaš bogatih staršev, vez na televiziji ali v politiki. Moji starši so navadni ljudje, pomagali so mi z nasveti in vero vase. Tudi na ta način ti lahko uspe kariera, a pot je zelo trnova. Potrebno je ogromno energije, da prideš do določenega cilja. Sam sem tako na Hrvaškem kot v Sloveniji dal čez trnovo šolo. Tako sem se najprej odločil pomagati Saši Lendero, zdaj pa Brigiti. Lažje je, če imaš nekoga, ki te usmerja, da ne zapravljaš po nepotrebnem časa in energije.«

Ste res na začetku delali paštete in klobase v Nemčiji, da ste prihranili za prvo zgoščenko?

(smeh) »Ja, pa ne samo v Nemčiji, delal sem še marsikaj drugega. Če bom nekega dne napisal knjigo o sebi, bodo ljudje šokirani, kaj vse sem moral dati skozi na poti do uspeha in razprodanih dvoran. Vedno delujem zelo veselo in brezskrbno, velik optimist in dobrovoljček sem že od rojstva, zato si ljudje pogosto mislijo, da nisem nikoli imel težav v življenju. Moja pot ni bila lahka, vse sem naredil sam in z veliko pomočjo Andreje, ki je od nekdaj verjela v moj uspeh.«

Kakšnega poslušalca imate v mislih, ko ustvarjate glasbo?

»Povprečnega poslušalca, takih je 90 odstotkov v Sloveniji. Vedno rečem mladim glasbenikom, da se morajo odločiti, ali bodo delali za publiko in živeli od glasbe ali pa bodo delali zase, a taki morajo imeti za seboj dovolj denarja. Nekateri v ustvarjanju zase vztrajajo tudi deset let, enajsto leto pa morda nastane uspešnica in vse skupaj je poplačano. Sam sem izbral drug način, to je živeti od glasbe, prilagoditi se masi ljudi, peti iz srca in zabavati množico.«

Marsikdo bi rekel, da zabavati povprečnega poslušalca ni tako težko …

»Težje je napisati pesem, ki bo všeč 90 odstotkom Slovencev, kot pa pesem zase. Delam zabavno glasbo, ljudje rabijo sprostitev. Ni lepšega občutka, ko na nastopih občinstvo dojemam kot veliko klapo svojih prijateljev, usedem se na stopnice, množica pa prepeva z mano …«

Kmalu boste odprli novo poglavje v življenju – očetovstvo. Kaj to pomeni za vašo glasbeno kariero?

»Veliko se bom posvečal očetovstvu, ne bom se pa odpovedal glasbi. Z Andrejo sva se odločila, da bova najprej poskrbela za eksistenco, za stanovanje, počitniško stanovanje, veliko sva potovala, bila sva na Maldivih … Čutiva, da se bova zdaj res lahko posvetila otroku in da bova odgovorna starša. Prihaja krasno obdobje, ves svet se vrti okoli Andrejinega trebuščka, od julija, ko bo otrok prišel na svet, pa se bo okoli njega. Na začetku sva bila z Andrejo v najemniškem stanovanju, imela sva ravno toliko, da sva preživela in zdaj nama bo s tega vidika lažje. Nekateri se odločijo za otroka, čeprav nimajo najbolje poskrbljeno za eksistenco, kar je občudovanja vredno, midva sva si zadala drug scenarij in vesela sva, da sva ga lahko tako izpeljala.«