V šoli se nagrajuje in kaznuje

Besedilo: Ivka Sodnik
Kategorija: GG Plus / sobota, 24. avgust 2019 / 11:49

Za boljšo šolo (35)

Danes se o otrocih pogosto posplošeno govori, da imajo preveč pravic in premalo dolžnosti. Mogoče v družinah, v šoli zagotovo ne. Osnovna otrokova pravica in hkrati dolžnost je obiskovanje pouka in drugih organiziranih dejavnosti v šoli. Za redno obiskovanje pouka so dolžni poskrbeti starši. Šola pa mora učencem zagotoviti varnost in nemoten pouk. In tukaj je srž problemov. Vsi starši pričakujejo, da bodo njihovi otroci v šoli varni, tudi tisti, katerih otroci ne upoštevajo šolskih pravil in s svojim vedenjem ogrožajo lastno varnost in varnost drugih. Zato so šole v svojih pravilih v dogovoru z učenci in starši predvidele številne preventivne vzgojne dejavnosti, s katerimi skušajo zagotoviti vsem učencem varno in spodbudno učno okolje in hkrati otroke naučiti sprejemljivega vedenja. Učenci, ki se primerno obnašajo in izstopajo pri pouku in drugih šolskih dejavnostih, so deležni pohval, priznanj in nagrad. Za kršitelje šolskega reda pa so predvidene kazni oziroma vzgojni ukrepi. Ker se vedenje nič več ne ocenjuje, vsaka šola po svoje izdela kriterije, za katere dosežke naj bodo učenci pohvaljeni in kdaj grajani. Edino kaznovalna politika je za vse šole enotno urejena v zakonu o osnovni šoli. Kadar učenci ne izpolnjujejo dolžnosti in šolskih pravil ter nobena opozorila in vzgojne dejavnosti ne zaležejo, se otroku lahko izreče vzgojni opomin. Z izrečenim opominom mora šola seznaniti starše. Učenec v posameznem šolskem letu lahko dobi največ tri vzgojne opomine, ki pa se ne prenašajo v novo šolsko leto. Kadar tudi trije opomini niso učinkoviti, šola lahko začne brez soglasja staršev postopek prešolanja učenca v drugo šolo, če druga šola s tem soglaša. V primeru odklonitve novo šolo poišče šolsko ministrstvo, saj učenec osnovne šole ne more biti izključen, dokler je šoloobvezen. Izvajanje vzgojnih ukrepov v primeru kršitev šolskega reda je mukotrpno početje, saj terja zelo dosledno spremljanje in beleženje otrokovega vedenja. Predlog za izrek vzgojnega opomina lahko poda vsak učitelj, vendar mora razrednik natančno raziskati, ali je kazen upravičena. Razrednik se mora pogovoriti z učencem in starši ter potem pripraviti pisni predlog za učiteljski zbor, ki edini lahko potrdi vzgojni opomin. O poteku postopka izrekanja vzgojnega opomina mora šola voditi natančne zabeležke. Vzgojna dejavnost pri učencih, ki se neprimerno obnašajo, mora biti natančno dokumentirana, saj se starši na vzgojni opomin lahko pritožijo. Za učenca, ki mu je bil izrečen vzgojni opomin, mora šola nato pripraviti individualni vzgojni načrt in potem tudi dosledno spremljati njegovo izvajanje. Skratka ogromno pogovarjanja in natančnega zapisovanja – in to so tista administrativna opravila, nad katerimi se najpogosteje pritožujejo učitelji. Moti jih, da morajo svoje vzgojno ukrepanje argumentirano zagovarjati in dokazovati. Kako je bilo včasih enostavno, ko so se otroci večine svojih učiteljev in staršev še bali … V današnjih razmerah pa šolam preostane le to, da učence pridobijo s čim bolj kvalitetnim poukom, zgradijo z njimi spoštljive medsebojne odnose, vzdržujejo primeren šolski red in dosledno ter enotno odreagirajo ob vsaki kršitvi šolskih pravil. K sreči je v naših šolah še vedno veliko učiteljev z močno avtoriteto, ki imajo otroke radi in znajo v vsaki situaciji presoditi, kdaj je treba otroka pohvaliti in kdaj grajati.