V škripcih tudi avtoprevozniki

Avtoprevozniki so gospodarsko krizo občutili med prvimi, opozarjajo njihovi gorenjski predstavniki, ki od države pričakujejo konkretnejšo pomoč.

Kranj – »Poglejte po dvoriščih avtoprevoznikov in boste videli, da več kot polovica voznega parka stoji,« je na težave avtoprevoznikov v vse večji gospodarski krizi opozoril Aleksander Bizjak, predsednik sekcije avtoprevoznikov pri kranjski obrtni zbornici. Skupaj s kolegi iz Radovljice, Škofje Loke in z Jesenic je na petkovi novinarski konferenci na obrtni zbornici Kranj izpostavil nekaj konkretnih problemov, s katerimi se srečuje tudi okoli 760 gorenjskih avtoprevoznikov, članov obrtne zbornice, ki skupaj zaposlujejo približno 1500 ljudi.

Gospodarsko krizo so avtoprevozniki občutili med prvimi, najbolj neposredno in najmočneje, je opozoril Grega Bizjak iz jeseniškega prevozniškega podjetja SIGR. Raziskava je namreč pokazala, da je januarja v Sloveniji imelo delo samo 60 odstotkov transportnih kapacitet, pa še od tega jih je le pet odstotkov delalo v enakem obsegu kot leto prej, 40 odstotkov je poslovalo občasno, 55 odstotkov pa je čakalo na pridobljena naročila. Prevozniki zato vladi predlagajo znižanje trošarin na minimalno raven, normalizacijo kazni za prekrške, dodatne davčne spodbude za ekološka vozila, plačevanje cestnine po dejanski uporabi, poostritev nadzora nad nelojalno konkurenco iz tujine ter boljšo plačilno disciplino.

»Zaradi vse višjih trošarin je gorivo v Avstriji trenutno za tri cente cenejše kot v Sloveniji, zato bo vsak pameten avtoprevoznik, ki vozi v mednarodnem prometu, vsaj polovico goriva nabavil pri severnih sosedih. Na ta način bo država dobila še manj trošarine kot pred tremi meseci,« razmišlja Srečo Vidic, predsednik sekcije avtoprevoznikov v Radovljici. Opozoril je tudi, da podjetja skrajšujejo delovni čas, v kar so potem prisiljeni tudi mali prevozniki, ki si služijo kruh z enodnevnimi prevozi znotraj Slovenije, in takih je pri nas največ. »Vendar podjetja dobivajo državno subvencijo, kar mali prevozniki plačujejo prav prek višjih trošarin,« opozarja Vidic.

»Ko se z bankami pogovarjamo o pomoči, pravijo, da ni denarja. Kam gre potem državna pomoč, o kateri govori vlada. Banke nekako še razumemo, več kot doslej pa potrebujemo od države,« je nezadovoljen Grega Bizjak iz podjetja SIGR. »Mnogo je tujih prevoznikov, ki v Sloveniji vozijo pod tržno ceno in brez veljavnih dovolilnic, a jih nihče ne kontrolira. Policija pravi, da tega nima v svojih delovnih nalogah, cariniki pa so samo še na južni meji. Ne predlagamo protekcionizma, zahtevamo pa večjo kontrolo,« pa je dejal Andrej Habjan, predsednik škofjeloške sekcije avtoprevoznikov.