Skupaj novih 30 tisoč delovnih mest

Razvojne agencije so pred tedni stopile skupaj, saj želijo skupaj z državo pospešiti razvoj regionalnih gospodarskih središč. Pogovor z Lidijo Zeme, namestnico direktorja Regionalne razvojne agencije Gorenjske.

Leta 2006 je vlada sprejela resolucijo o nacionalnih projektih, ki v operativnih programih 2007-2013 vključuje realizacijo devetih gospodarskih središč s 30 tisoč novimi delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo. »Takrat je bila tudi definirana ekipa iz več ministrstev, ki naj bi skrbela za izvedbo projekta. Na žalost pa je črpanje denarja lani postalo odvisno od ozke skupine oseb, ki je odločala o razpisnih pogojih in delitvi razvojnega denarja. Kljub našim posredovanjem, da takšen razpis ne bo obrodil sadov, saj gospodarstvo ne bo želelo sodelovati, nas niso poslušali,« pravi Lidija Zeme, od januarja letos namestnica direktorja Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj).

Tako Gorenjci kot tudi v drugih razvojnih agencijah so prepričani, da je projekt razvoja devetih gospodarskih središč uresničljiv, da projekti, kot je Gospodarsko središče Gorenjska (GRE.GOR), ne smejo ostati na mrtvi točki in je zato potreben nov sistem sofinanciranja. »Na skupnem sestanku regionalnih agencij smo podpisali dogovor o programskem sofinanciranju, ki ga poznajo tudi v drugih državah. To pomeni, da bi vsak projekt obravnavali posebej, na podlagi izračunov pa bi odobrili sofinanciranje projekta,« pojasnjuje Zemetova.

Smo v tretjem letu izvajanja evropske finančne perspektive 2007-2013, razen razpisa za tehnološke parke in dveh odobrenih projektov ni bilo storjeno nič. »Novi vladi smo ta mesec predstavili stanje, predstavili alternativo mehanizma za črpanje evropskega denarja. Vidimo, da na Ministrstvu za gospodarstvo imajo interes, da bi denar dejansko namenili za projekte, ki bi se že morali izvajati. Zavedamo se, da zgolj pristojni iz gospodarskega ministrstva niso dovolj, saj morajo biti pri tako velikem projektu vključena tudi druga ministrstva,« rešitev in dileme pri razvoju regionalnega gospodarstva in ustvarjanju visokotehnoloških delovnih mest vidi namestnica direktorja.

Visoko kakovostna delovna mesta bodo nastala z zagonom tehnoloških parkov in centrov, podjetniških inkubatorjev, logističnih in poslovnih con. Vsaka regija ima svojo prioriteto razvoja, na Gorenjskem smo se odločili za razvoj informacijsko komunikacijskih tehnologij in razvoja materialov (polimeri, les, kovina), vsem regijam pa je skupno povezovanje gospodarstva z izobraževanjem ter prenos znanja in novih tehnologij v gospodarstvo. »Študijo izvedljivosti z analizo stroškov in koristi smo že opravili, ocenili smo vrednost evropske pomoči, ki jo potrebujemo. Investitorji, to so Iskratel, Sava, Unitech, Domel in drugi, so še vedno zainteresirani, le vložek države mora biti pravi,« pojasnjuje Lidija Zeme. GRE.GOR vsebuje Tehnološki park IKT Kranj, Tehnološki park Škofja Loka, Poslovno-logistično cono Brnik z mrežo poslovno-industrijskih con po celotni Gorenjski, Medicinski tehnološki park Golnik in univerzo na Gorenjskem.