Prvi člen naravnih zakonitosti človeštva: Vse je treba enkrat prvič

Besedilo: A. H.
Kategorija: Mularija / / 06:00

Celo najbolj samoumevne stvari v življenju moramo enkrat narediti prvič.

Obstaja cela vrsta stvari, ki so se zgodile prvič danes in ki so se prvič zgodile včeraj. Morda se zdi, da je vsaka stvar, ki se zgodi prvič, sprememba na bolje, in velikokrat to tudi je, vsaj za nas/druge. Na primer, da nekdo prvič zmaga na tekmovanju, to je zanj korak naprej, za nekoga drugega pa ne. Seveda tudi njegovi treningi niso šli v nič; naslednjič bo morda on tisti, ki bo stal na najvišji stopnički. Vendar niso (bile) vse stvari, ki so se zgodile prvič, tako obojestransko dobre, na primer iznajdba denarja, saj ne pravim, da je denar tako slaba stvar, vendar pa vsi njegovi učinki niso tako dobri. Kaj sploh je denar? Kup papirja in kovine različnih barv. V začetku denarja se je najbrž nekemu človeku zazdela neka kovina lepa in jo je ponudil v zameno za kaj drugega. Potem so kovino razdelili na različno velike/težke koščke in jim določili vrednost, na primer toliko in toliko težak kos kovine je vreden eno kravo. Pravzaprav se je 'bogataštvo' pojavilo že s pojavom osebne lastnine – več, kot si imel krav, bolj si bil pomemben.

Pravzaprav si je večino slabih stvari zamislil človek, kar pomeni, da nikakor ni popoln, kakor nekateri radi poudarjajo. Kaj so pravzaprav diamanti? Le mineral, ki nastane iz ogljikovega dioksida. Ker so redki, si je človek izmislil, da so veliko vredni. Človek si je zamislil tudi vojne in orožje, zamislil si je čas, ki nas vedno bolj omejuje. Zamislil si je avtomobile, tovarne in druga sredstva za onesnaževanje. Vse te stvari si je zamislil, večinoma za lastno ugodje, ne da bi pri tem pomislil, kakšne posledice bo to imelo na naravo. Morda pa bo konec sveta nastopil zaradi človeka, ne pa zato, ker bi razneslo sonce…

Kadar sem takole črnogled, včasih pomislim, da bi bilo bolje živeti v kameni dobi, čeprav si ne znamo predstavljati življenja brez sodobnosti, vendar pa če bi živeli v kameni dobi, vsega tega tako ne bi poznali…

Vid Bešter, 7. č, OŠ Stražišče Kranj