Dopade, fejst dopade …

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / torek, 3. december 2013 / 11:14

… je na vprašanje, kako mu je kaj všeč Micka, svojim staršem prav težko izdavil Anže. Pravzaprav se je vse začelo s stavkom: »A se ti kej misleš užent?« A je blo iz tega kej al ne, se pa izve v predstavi Anže an Micka medvoškega KUD Fofite. V soboto je bila premiera.

O, tudi predstava se je l'dem z'lo dopadla. Po dveh urah peripetij in zmešnjav, zapletanj in odpletanj, predvsem pa ene same lubezni, ki je v kup različnih oblikah cvetela na odru, so gledalci z bučnim aplavzom igralce kar štirikrat priklicali nazaj na oder. In prav zadovoljstvo gledalcev je najbolj pomembno, kadar je govor o ljudski igri. Ta je običajno preprosta, ljubiteljska, zabavna, kmečka, predvsem pa mora biti ljudska igra razumljiva in blizu preprostemu človeku. Tudi teme, ki jih obravnava, so take: ljubezen, družina, vaška skupnost, prijateljstvo, pri tem pa take igre rade smešijo človeške napake, ki jih bolj ali manj delamo vsi. Tako so v mladem medvoškem gledališču KUD Fofite ustanovili sekcijo za ljudski oder in za začetek uprizorili besedilo domačega avtorja Simona Goričana z naslovom Anže an Micka. »Veseli me, da smo se po zelo zahtevnih igrah tokrat odločili tudi za lahkotnejši žanr, za ljudsko igro, komedijo. Prav tako sem se z navdušenjem lotil študija glavnega lika Anžeta,« je povedal Jure Galičič, ki se je kot odrski Anže levil iz nerodnega kmečkega fanta v priložnostnega kitajskega ženina, znašel se je tudi v ženski podobi, da bi na koncu svoji Micki tisti njegov »dopade se mi« le izpeljal tudi v praksi.

Hišnemu režiserju Branetu Kraljeviču je v tandemu z dramaturgom Janezom Vencljem, ki ga tokrat prepoznamo tudi v vlogi dveh likov na odru, uspelo iz besedila doslej neznanega avtorja iztisniti vse najboljše. Prizori so se v predstavi menjali kot filmske sekvence, dve ure smo dogajanje spremljali kot nekakšen strip na vasi, kar nam niti za trenutek ni dopuščalo pogleda na uro. »Sprva se nam je besedilo zdelo zelo preprosto, kasneje pa smo ob vseh besednih vragolijah in zapletih med liki na vajah kar pošteno poprijeli za stvar. Tako kot vselej v našem teatru,« dodaja Janez Vencelj, ki se je na odru izkazal kot Anžetov oče in njegov stric. V vlogi mame je bila prepričljiva Katja Kutnjak. Nisem še videl, da bo kdo s tako ihto trl orehe. »Prihajam z vasi, tokrat pa sem pri oblikovanju vloge še posebej »pobrala« mojo sicer že dolga leta pokojno babico. Ona je bila prava kmečka žena in je na svojem dvorišču zmeraj držala »rajtngo«. Predstava je bila za nas svojevrsten izziv in tudi med nami ni manjkalo smeha in zabave,« je povedala Kutnjakova, njena hči, četrtošolka Sara Kutnjak Veber pa razložila: »Nekaj treme sem res imela. Drugače pa z igranjem nisem imela nobenih težav. Super je.« Predstavo plemeniti celotna ekipa, do izvirnega in iskrenega Andraža Hafnerja v vlogi Drejca, do ženskega dela z vsega sposobno Tjašo Nadižar v vlogi Jane, prijetno »mickasto« Tajo Vratarič kot Micko in blondinko iz mesta Mašo Kavčič v vlogi Mimi. Preprič­ljivi so bili tudi posebneži v vasi, naj bo to moškim všečna Monika Jekler kot Meri ali pa ženskam dopadljiv švaler Bojan Bešter v vlogi Beštra. Brez Zvoneta Nagodeta kot zapitega lovca Zvonča prav tako ne bi šlo.

»Naša želja je, da bi predstavo igrali čim večkrat, saj smo vanjo vložili res veliko truda. Decembra bomo v Medvodah igro ponovili še štirikrat, tudi na silvestrovo,« je še povedal Galičič. Ne dvomimo, da bo medvoško igro o lubezni videlo mnogo ljudi. Že res, da so ljudske igre sicer zelo pogoste na ljubiteljskih odrih, a je velika razlika v tem, ali ansambel predstavo igra zato, ker drugače ne zna, ali pa po ljudsko zaigra, ker se je tako odločilo. Fofite sodi med slednje.