Neznosna lahkost vladanja

Končno so velemestne ideje iz prosvetljene prestolnice pljusnile tudi v provincialni Kranj – potem ko je tamkajšnja oblast zatrla vrtičkarje, se je tega lotilo tudi naše slavno županstvo. Saj veste, kako je bilo v Butalah: »Ko so v Tepanjah imeli kolero, niso Butalci prej dali miru, nego da so dobili takisto in še črne koze povrhu.«

Gospod podžupan so izjavili, da vrtovi naselju niso ravno v okras. Bo kar držalo - zelenice so kljub vsej anarhiji še vedno manj razorane in avtomobili na njih nudijo bolj usklajeno podobo kot fižolovke, na katerih fižol nikoli ne raste enako visoko. Tudi parkirišče, ki se nam obeta, bo lepo čedno nasuto z gramozom in bo – kljub luknjam in lužam – nedvomno mnogo lepše od vrtov.

 

Ob takih smelih, naprednih potezah županstva se seveda ne moremo ustavljati ob tisti stotini pretežno starih ljudi, ki so jim bili vrtovi edina rekreacija, pomembno dopolnilo pičlim pokojninam in kraj druženja.

 

Motiti nas tudi ne sme, da smo Kranjčani prav pred kratkim dobili ličen dokument, ki se mu pravi Strategija trajnostnega razvoja MOK 2008-2023 in v katerem je jasno zapisano, da bo Kranj dobil dve parkirni hiši – na Hujah in pod Slovenskim trgom. Sedaj je jasno, da se parkirni hiši ne bosta gradili - gradilo pa se bo nekaj, česar ni v planu. In ker se kar naprej ponujajo začasne in lažje rešitve, za težje in stalne nikoli ni denarja. V strategiji se je županstvo tudi zavezalo, da bo poskrbelo za »prenovo obstoječih stanovanjskih sosesk s ciljem izboljšati kakovost bivanja v teh soseskah … ureditev zelenih površin in mirujočega prometa.« Če je nasuvanje gramoza na vrtove ukrep, ki uresničuje to obljubo, bomo stanovalci z lahkim srcem odvezali županstvo od njene izpolnitve. Planina kot najgosteje naseljen predel Kranja izgublja še eno zadnjih zelenih površin.

 

Sicer pa – dragi Kranjčani – dovolj je, da imamo tako lično izdelano strategijo. Naročnik očitno nima namena, da bi se po njej tudi ravnal – bi bilo prezahtevno in predrago. Saj že načrtovanje samo veliko stane. V Kranju smo od nekdaj s silno vnemo izdelovali projekte, ki jih nismo nikoli realizirali. Spomnimo se samo knjižnice. Vedno znova smo se odločali za začasne in cenejše rešitve - kot Butalci, ki so v zvonik obesili koš namesto zvona: sicer slabše poje, a je cenejši. Nezahtevnemu občinstvu kratkega spomina pa res ni težko vladati. Še dobro, da bodo kmalu lokalne volitve, zato kmalu nasvidenje.

 

Vlasta in Milan Sagadin