Judje so bili krivi za vse, tudi za kugo

Pred kratkim je pri Mohorjevi družbi v Celovcu izšla knjiga Kratka zgodovina Judov, ki je prva celovita in razumljiva predstavitev Judov, njihove zgodovine in sedanjosti v slovenščini. Napisal jo je antropolog in sociolog Klemen Jelinčič Boeta. O Judih, o njihovi dramatični zgodovini in nemirni sedanjosti, tudi o primerih zanikanja njihovega trpljenja, je govoril posebej za Gorenjski glas.

Na predstavitvi vaše knjige ste dejali, da je težko določiti poreklo in domovino Judov. Pa vendar. Od nekod so morali priti.

»Jud je vsakdo, ki se je rodil kot Jud ali pa je to postal tako, da je sprejel judovsko vero. Izvorno Judje seveda prihajajo iz Judeje, torej iz osrednjega dela današnjega Izraela ali Palestine, čeprav je na svetu veliko Judov, katerih predniki živijo v diaspori že več kot dva tisoč let. Tako so Judje doma v veliko državah, tudi v Sloveniji, kjer Judje živijo že tisoč let. Tako govorimo o angleških, francoskih, ameriških in drugih Judih.«

Judom rečemo tudi Židje. Kakšna je razlika?

»Tu gre zato, da je beseda Jud pravilnejša, saj jo uporablja že Primož Trubar, in da se deželi, iz katere prihajajo Judje, reče Judeja in ne Žideja. Beseda Žid je popačenka iz italijanske besede Giudei, saj so v srednjem veku nekje okrog leta 1000 prvi Judje prišli na Koroško prav iz Italije.«

Judje govorijo različne jezike, ponavadi jezike okolja, v katerem živijo. Vendar imajo tudi svoj materni jezik. Je ta hebrejščina?

»Glede na to, da je judovstvo staro 3000 let, je tudi judovskih jezikov več. Najosnovnejši in tudi za Jude sveti jezik je seveda hebrejščina. Pomemben je tudi jezik srednje- in vzhodnoevropskih Judov po imenu jidiš. Na njegov nastanek je vplivala tudi srednjeveška slovenščina. In seveda jezik španskih Judov, ki se mu reče ladino.«

Kaj imajo skupnega Judje in kristjani? Jezus je bil Jud, vendar ga zgodovina šteje za začetnika krščanstva. Morda se motim, vendar se mi zdi, da kristjani in Judje niso v najboljših odnosih.

»Judje in kristjani imajo veliko skupnega. Najpomembnejše je seveda to, da verjamejo v istega boga. Judovski Bog je to, kar sta Bog Oče in Bog sveti Duh pri kristjanih. In, seveda, Jezus je bil Jud. Judom in kristjanom je skupna tudi Stara zaveza, ki predstavlja dve tretjini Svetega pisma. To, da v preteklosti Judje in kristjani niso bili v dobrih odnosih, prihaja iz bližine med tema dvema verama. Tako kot v družini. Poleg tega sta bili obe veri druga drugi na začetku krščanstva konkurenca. Navsezadnje je bilo veliko prvih kristjanov prav Judov.«

Vsi Judje niso bogati

Palestino si poleg Judov lastijo za svojo domovino tudi Arabci, ki odrekajo Judom pravico živeti na tej zemlji in kličejo k uničenju judovske države Izrael. Je sožitje med Judi in Arabci sploh mogoče?

»Arabci so prispeli v Palestino v 7. stoletju, ko so v njej živeli predvsem kristjani in Judje. Šele od takrat naprej lahko govorimo o arabsko govorečih Palestincih. Pred tem ne. Nikakor pa ne moremo reči, da si vsi Arabci želijo uničenja Izraela. To želijo samo skrajneži. Velika večina Judov kot Arabcev si preprosto želi živeti v miru. Samo zmeniti se očitno ne znajo.«

Povejte mi, zakaj so bili Judje v preteklosti, marsikje pa še tudi danes, preganjani in osovraženi. Ali zaradi samosvojega načina življenja in verovanja, drugačnosti? So danes Judje še ogrožen narod?

»Danes bi lahko o resnični ogroženosti Judov govorili zgolj v Siriji in v Iranu ter morda v Jemnu. Drugje po svetu preganjanja Judov ni več. V zgodovini pa so Jude preganjali preprosto zato, ker so bili drugačni in so bili manjšina. Manjšine pa so vedno šibkejše in so jih tudi vedno razglašali za krivce celega kupa nesreč, od kuge in poplav do slabe letine.«

Veliko ljudi je prepričanih, da so Judje zelo bogati in imajo zato velik vpliv na svetovno politiko.

»Judje v povprečju niti približno niso bogati. Je pa res, da je veliko Judov zelo izobraženih. Ko človek vidi revščino med nekaterimi Judi v Izraelu in Združenih državah Amerike, zelo hitro razume, da je zgodba o judovskem bogastvu in vplivu resnično zgolj pravljica. Judje imajo vliv na svetovno politiko preko Izraela in deloma tudi preko Združenih držav Amerike bolj zaradi interesov Združenih držav Amerike, Evropske unije in Rusije kot pa zaradi samih sebe.«

So pa Judje trdno povezan in medsebojno zelo solidaren narod.

»To pogosto prepričanje, da so Judje zelo močno povezani med seboj, ni vedno utemeljeno. Obstaja neka osnovna solidarnost in podpora v obdobjih krize, saj prav judovska vera pravi, da si morajo med seboj pomagati. Vendar je med Judi toliko različnih skupin, da bi o neki enotnosti mnenja težko govorili.«

Judje spoštujejo svojo zgodovino. Nanjo spominjajo prazniki, ki jih drugi narodi in vere ne poznajo. Na primer praznika spomina na beg iz Egipta. Dan počitka ni nedelja, ampak sobota. Kateri so največji judovski prazniki? Judje imajo posebna pravila tudi pri prehrani.

»Sobota je dan počitka v tednu. Tudi kristjani so na začetku praznovali soboto in so šele kasneje izbrali za dan počitka nedeljo. V Furlaniji so nekateri kristjani praznovali soboto še v 17. stoletju. Praznik odhoda iz Egipta je seveda pasha, iz katere se razvije velika noč. Druga dva pomembna praznika sta še judovsko novo leto, roš a-šana in judovski dan sprave, jom kupir, ki se praznujeta nekje septembra v času trgatve in pospravljanja pridelkov. Med Judi spoštovan praznik je seveda hanuka, praznik luči, ki je približno v času božiča. Čeprav se vsi ti prazniki računajo po judovskem koledarju in imajo Judje svoje štetje časa, saj je leto 2009 po judovskem koledarju že leto 5769, pa v Izraelu ljudje uporabljajo naše merjenje časa. Judovski koledar je rezerviran samo za verske potrebe. Sprašujete po judovskih značilnostih prehrane. Judje ne jedo konjskega mesa in živali iz morja, ki nimajo luskin, to se pravi hobotnic, kalamarov in podobnega. Obvezno pa morajo darovati v dobrodelne namene.«

Zanikanje holokavsta je provokacija

Zadnje čase je znova aktualno vprašanje holokavsta. Nekateri, med njimi so bili tudi visoki dostojanstveniki katoliške Cerkve, celo trdijo, da plinskih celic, v katerih so morili Jude, sploh ni bilo in da so bili kaznovani zato, ker so grešili. Ali ni zanikanje holokavsta skrajno zavrženo dejanje?

»Zanikati holokavst je tako, kot če bi rekli, da so fašisti skrbeli za slovenski jezik. Pri takih trditvah gre lahko za popolno nevednost ali neizobraženost ali pa za preprosto provokacijo in za zanikanje zgodovinskih dejstev zaradi političnih namenov. Zelo pomembno pa je, da je papež Benedikt XVI. nedavno v zvezi s tem rekel, da je bil holokavst zločin proti Bogu. Po drugem vatikanskem koncilu, ko so uvedli med drugim tudi maše v slovenskem jeziku, sta se judovstvo in krščanstvo zelo zbližala.«

Izrael je za Jude obljubljena dežela. Bo kdaj zaživela v miru in sožitju tam živečih ljudi?

»Ali je Izrael ali Palestina Sveta ali Obljubljena dežela, je stvar vere posameznika. In na tem svetu v to verjame več kot milijarda kristjanov, ne samo Judje. V današnji resničnosti pa nikakor ne moremo reči, da je to dežela mleka in medu. Življenje v Izraelu in Palestini ni naporno in težko za zelo malo ljudi, pa naj bodo Palestinci ali Izraelci. Sožitje med mnogimi Arabci in Judi že obstaja, v veliko primerih na osebni ravni, med sosedi. Žal je tega premalo in srčno upam, da ga bo več.«

Na nedavnih volitvah v Izraelu so dobile največ glasov politično desno usmerjene stranke, ki zagovarjajo ostrejšo politiko do Palestincev. Kaj to pomeni za mir v tem delu sveta?

»Osebno sem se oddahnil, ker skrajneži niso dobili več glasov in je volilno telo tako razdeljeno, da bodo morali politiki sodelovati drug z drugim. Na teh volitvah sem iskal pozitivno točko in upam, da sem jo našel prav v tem. Hkrati sem razočaran, da je dobila levica tako malo glasov. Priznam, da sem mirnejši, ker bi bilo lahko še veliko slabše, tudi zaradi napovedi, da bodo lahko desničarji sami sestavili vlado.

Tik pred drugo svetovno vojno je bilo v Dravski banovini okrog 1500 Judov, velika večina po poreklu iz Prekmurja. V Ljubljani, Celovcu in v Mariboru jih je bilo v vsakem mestu okrog 100, v Gorici okrog 200, v Trstu in na Reki nad 2000, v Zagrebu pa celo 10.000. Od slovenskih Judov jih je holokavst preživelo le okrog 300, od katerih se jih je nad polovico takoj po drugi svetovni vojni preselilo v Izrael. Danes je v Sloveniji uradno okoli 150 Judov, čeprav je Slovencev z judovskimi koreninami nekje med tisoč in dva tisoč, morda tudi več. Vedno več pa je ljudi, ki se ne sramujejo več judovskih korenin.«