Križev pot s 14 kapelicami, ki sta jih likovno opremila zakonca Mašukov.

Nadzorna utrdba

Smledniški grad (517 m) - Po urejeni in renovirani kalvariji do razvalin gradu, ki jih tudi postopoma obnavljajo. Do samega gradu si lahko pomagate tudi z varovali, a v teh zimskih dneh raje izberite normalno pot.

Naš današnji potep me je glodal kar nekaj časa; nizek kucelj, z ogromno zanimive kulturne dediščine se mi je vedno zdel kar preblizu, da bi ga obiskala. Poleti nanj pogosto kolesarim in se takoj spustim nazaj v dolino, da bi se pa enkrat do vrha sprehodila po lepo obnovljeni kalvariji, pa nisem našla časa; vse do te zime. Tik preden je sneg znova pobelil dolino, sem se ob popoldanskem sončku nanj povzpela po zajetni količini blata.

Izhodišče je vas Smlednik, kjer na primernem mestu parkirate avto in se mimo kalvarije vzpnete do gradu. Hoje je približno pol ure. Kalvarija je bila narejena leta 1772. Zgraditi jo je dal leta smledniški graščak, baron Franc Smledniški. Krasi jo 14 kapelic križevega pota. Kot sem zasledila v literaturi, so kapelice vpete točno v os med starim gradom in kapelico Krvavega znamenja na polju, kjer je bilo včasih tudi deželno morišče. Prvič so jo obnavljali ob stoletnici nastanka, tudi v obdobju med obema vojnama, nazadnje pa v 90. letih 20. stoletja. Preden so z obnovo začeli, je bilo treba pet kapelic popolnoma podreti, ker so bile le kup kamenja, ostale pa so bile brez strehe. Bilo je le vprašanje časa njihovega popolnega propada.

Likovno podobo obnovljenim kapelicam sta dala Maša Bersan Mašuk in Nikolaj Mašukov, iz Ljubnega na Gorenjskem. Na vrhu Kalvarije je kompozicija treh križev, na osrednjem je tudi križani Kristus.

Za križi je cesta, ki vas pripelje do vrha, do gradu, a ker nisem ljubitelj hoje po cestah, vam svetujem, da zavijete levo, strmo v breg. Na desni strani so gugalnice. Nad seboj že vidite ostanke gradu. Ob gradu je tudi gostišče, kjer imajo hrano in pijačo.

Do samega gradu se lahko povzpnete s pomočjo jeklenic, kar vam sicer v teh zimskih dneh, vsaj dokler je sneg, raje odsvetujem, lahko pa ga raziščete tudi po običajni poti. V vsakem primeru bodite previdni, kajti pot poteka po robu.

Najstarejši temelji Smledniškega gradu, imenovanega tudi Stari grad, datirajo v 11. stoletje. Z utrjenim stolpom je bil grad središče zemljiškega gospostva, ki so si ga med drugim lastili tudi grofje Andeški, Celjski in Habsburžani. Grad je imel svoje oskrbnike, ministeriale, ki so skrbeli predvsem za pomembno trgovsko pot med Kamnikom in Škofjo Loko, ter naprej proti današnji Italiji. Približno 500 let so grad dozidavali, nikoli pa prezidavali, zato njegove razvaline predstavljajo spomenik gradbenega razvoja slovenskih gradov.

Grad je bil močno poškodovan po potresu leta 1511, a so ga obnovili, in dokončno opustili v 17. stoletju, ko je bila sezidana nova graščina v Valburgi. Dvorec je bil po vojni mladinski prevzgojni zavod, po procesu denacionalizacije pa je bil vrnjen zadnjim lastnikom Lazarinijem. Zanimivo je, da Smledniški grad že kronist Janez Vajkard Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske v drugi polovici 17. stoletja omenja kot ruševine.

Ob jasnem dnevu imate z gradu lep razgled na Polhograjske Dolomite, Škofjeloško hribovje in Kamniške Alpe. Če se boste do gradu odpravili zdaj, ko je pokrajina zasnežena, bodite zelo previdni, saj je pot dobro shojena in lahko mestoma poledenela.

Nadmorska višina: 517 m

Višinska razlika: 150 m

Trajanje: 1 ura

Zahtevnost: 1 zvezdica

   

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gorenjska / petek, 14. junij 2024 / 09:58

Objavili predlog nadgradnje proge

Do 26. julija poteka javna obravnava predloga državnega prostorskega načrta za nadgradnjo železniške proge Ljubljana–Kranj/Naklo.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Kosovelove Zbrane pesmi

»Vse je ekstaza, ekstaza smrti! Zlati stolpovi zapadne Evrope, kupole bele – (vse je ekstaza!) – vse tone v žgočem, rdečem morju; sonce zahaja in v njem se opaja tisočkrat mrtvi evropski č...

GG Plus / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Napisal je knjigo o domači vasi

Ivan Križnar je kroniko o domači vasi naslovil s preprostim naslovom Delnice – Deunce, kot pravi pa je bil njegov namen, da piše o preteklih rodovih in posameznikih pa tudi o dogodkih po osamosvojitvi...

Bohinj / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Umetniki zavzeli Bohinj

Na peti likovni koloniji Kristal je sodelovalo 25 umetnikov iz Avstrije, Srbije, Ukrajine, Italije, Rusije, Hrvaške in Slovenije.

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Grad v obliki ključa

Jesenska sobota. Prijatelji iz Radovljice k prijateljem iz občine Rače - Fram. Prelestno dopoldne ob sprejemu na grajskem dvorišču. Strokovna razlaga. Renesančni nižinski dvorec, prva listina o gra...

Nasveti / sreda, 30. oktober 2013 / 07:00

Zaledje Soške fronte

Bogatin (1977 m) in Mahavšček (2008 m) - Bohinj, gorenjski turistični biser, izhodišče za številne vzpone v Julijske Alpe je bil v času prve svetovne vojne vojno zaledje Soške fronte oz. prehodni pas...