Najprej "genski" zakon
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo letos pripravilo štiri zakone, triintrideset uredb in sto pravilnikov.
Kranj – Ministrstvo načrtuje letos sprejetje zakona o soobstoju gensko spremenjenih rastlin (GSR) z drugimi kmetijskimi rastlinami ter sprememb zakonov o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, o zadrugah in o semenskem materialu kmetijskih rastlin, nadaljevalo pa bo tudi s pripravo zakona o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov in sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih.
Kar zadeva zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami, je Evropska komisija lani odobrila Sloveniji nadaljevanje postopka za sprejetje zakona. Ker so pri pripravi zakona sodelovale tudi nevladne organizacije, se je ministrstvo odločilo, da ne bo znova odpiralo širše javne razprave, ampak bo zadnji osnutek zakona za krajši čas objavilo na svojih spletnih straneh in ga v skladu z dogovorom v koaliciji posredovalo v koalicijsko usklajevanje. Pri pregledu zadnjega delovnega gradiva zakona je ugotovilo, da ne določa višine državnih odškodnin za primere, ko ne bo možno ugotoviti, kdo je povzročil nenamerno mešanje gensko spremenjenih rastlin z drugimi kmetijskimi rastlinami. Državni zbor naj bi zakon predvidoma sprejel do konca septembra.
V okviru sprememb zakona o kmetijskih zemljiščih in gozdovih naj bi zagotovili ustreznejše financiranje izvajanja zemljiške politike, poenostavili postopke za vpis lastništva države v zemljiško knjigo, pospešili prenos stavbnih zemljišč na občine in opredelili javni interes. Zakon o zadrugah naj bi uskladili z določbami uredbe o evropski zadrugi ter s predpisoma o revidiranju in finančnem poslovanju, zakon o semenskem materialu kmetijskih rastlin pa z novo direktivo Evropske komisije. Zakon o generični promociji kmetijskih in živilskih proizvodov je bil pripravljen že v prejšnjem mandatu, a ker ni bilo dogovora o sofinanciranju promocije, je postopek zastal, ministrstvo pa zdaj nadaljuje s pripravami, pri tem pa se dogovarja predvsem o višini prispevka pridelovalcev in živilsko predelovalne industrije. Kar zadeva spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, razpravljajo o dveh različicah – o krajši, s katero bi zakon uskladili s prostorsko zakonodajo in odpravili nekatere administrativne postopke pri prometu in zakupu kmetijskih zemljišč in pri agrarnih »operacijah«, in o daljši, s katero bi temeljito uredili varovanje kmetijskih zemljišč.