Protikrizni ukrepi le postopoma

Napovedanega paketa tridesetih varčevalnih ukrepov vlada še ni sprejela, predstavili pa so le nekatere ukrepe v pomoč gospodarstvu. Rebalans državnega proračuna naj bi sprejeli 26. februarja.

Ljubljana – Čeprav je slovenska vlada v četrtek zasedala kar pet ur, ji napovedanega paketa varčevalnih ukrepov, ki naj bi bili tudi podlaga za pripravo rebalansa letošnjega državnega proračuna, očitno še ni uspelo sprejeti. Namesto tega so premier in nekateri ministri predstavili nekatere ukrepe, ki naj bi sprostili kreditni krč in pomagali izvoznim podjetjem. Ali gre pri tem za taktiko premišljenega postopnega »doziranja« ukrepov ali kaj drugega, je težko soditi, premier Borut Pahor pa je kljub temu prepričan, da Slovenija ukrepa pravočasno in učinkovito. Opozoril je, da se sicer gospodarska kriza, ki se v svetu poglablja, zaradi naše odprtosti in izvozne naravnanosti vse bolj seli tudi v našo državo, ki pa je kljub temu ena redkih, ki še ni zapadla v recesijo.

Z garancijami proti kreditnemu krču

Minister za razvoj in evropske zadeve Mitja Gaspari, ki je tudi vodja protikrizne skupine ministrov, je predstavil novo jamstveno shemo, ki jo država ponuja bankam za kreditiranje podjetij. Tako naj bi država z jamstvi do višine ene milijarde evrov zmanjšala tveganje bančnega sektorja, kar naj bi pripomoglo k odpravi tako imenovanega kreditnega krča, ko banke s posojili, kljub po ocenah vlade zadovoljivi likvidnosti s krediti ne sledijo dovolj potrebam gospodarstva. Na tak način naj bi likvidnost v bankah preselili v podjetja, ki po njegovi oceni potrebujejo za normalno delovanje okoli 2,5 milijarde evrov novih kreditov. Ker krediti postajajo vse dražji in da bi bil ukrep še bolj učinkovit, se je vlada tudi odločila podjetjem subvencionirati obrestno mero. Odprava kreditnega krča je po besedah ministra Gasparija sedaj najpomembnejša naloga, in če dosedanji ukrepi ne bodo zalegli, ima vlada pripravljene še druge. O ustanovitvi »slabe banke«, kot to razmišljajo v nekaterih velikih ekonomijah, kjer imajo močno »okužene« banke, pri nas (še) ne razmišljajo.

Pomoč podjetjem

Kot tretji ukrep je minister Gaspari predstavil posebno kreditno linijo Evropske investicijske banke za čisto in tehnološko napredno avtomobilsko industrijo. Od skupno petih milijard evrov, kolikor je predvideno za kredite v ta namen v vsej Evropi, bo naša država lahko dobila okoli tristo milijonov evrov, ki naj bi jih namenili predvsem v slovenski avtomobilski grozd v naložbe za razvoj novih izdelkov ter za raziskave. Ta sredstva naj bi podjetja v avtomobilski panogi črpala prek SID banke. SID banko pa naj bi za potrebe bolj normalnega kreditiranja malih in srednjih podjetij tudi še drugič dokapitalizirali, in sicer za 160 milijonov evrov oziroma skupaj s prvo dokapitalizacijo do tristo milijonov evrov. Za splošen dvig likvidnosti naj bi subvencionirali tudi poslovanje podjetij (obratni kapital), ki imajo tovrstne težave, v znesku do petdeset tisoč evrov, pri čemer naj podjetjem ne bi bilo treba posebej pojasnjevati namena porabe. O teh sredstvih za likvidnost naj bi centralizirano odločala vlada (in ne ministrstva), potrebna sredstva pa so ocenili na 50 do 60 milijonov evrov.

Država začenja varčevati

Med protikrizne ukrepe pa lahko štejemo tudi četrtkovo odločitev vlade, da z novelo zakona o davku na dodano vrednost skrajša rok vračanja preplačanega DDV s sedanjih 60 na 21 dni. Kot je znano, je predlog novele pripravil poslanec SDS Andrej Vizjak, ki je predlagal skrajšanje na vsega šest dni, vendar po besedah finančnega ministra Franca Križaniča zaradi zastarelosti informacijskega sistema na davčni upravi, pa tudi potrebnih sredstev za to, ni mogoče skrajšati več kot na 21 dni. Omenjeno skrajšanje, ki naj bi veljalo od 1. julija, bo državo stalo po oceni 120 milijonov evrov.

Drugi varčevalni ukrep, ki ga je v četrtek sprejela vlada, pa je začasno znižanje plač funkcionarjev izvršne in sodne oblasti. Kot je pojasnila ministrica za javno upravo Irma Pavlinič Krebs, bodo 1690 funkcionarjem s posebnim zakonom znižali plače za štiri odstotke, kar ustreza znižanju za en plačni razred, kot so se za to že odločili v zakonodajni oblasti. Če bo državni zbor predlog zakona sprejel, bo uveljavljen s 1. aprilom za eno leto, na tak način pa naj bi prihranili od 2,8 do tri milijone evrov. Z ugovori in nestrinjanjem so se že odzvali v sodniških in županskih vrstah. Včeraj naj bi se tudi nadaljevala pogajanja s sindikati javnega sektorja o odložitvi usklajevanja plač javnih uslužbencev.

Rebalans proračuna še v februarju

Oba – premier Borut Pahor in minister Mitja Gaspari, sta sicer zagotovila, da vlada upošteva vse bolj zaostren gospodarski položaj, ki se ne nazadnje odraža tudi v spet znižani napovedi letošnje rasti na komaj 0,6 odstotka. Vse to bo vlada upoštevala pri pripravi rebalansa državnega proračuna, ki naj bi bil sprejet 26. tega meseca, ter napovedala še vrsto drugih ukrepov. Tako naj bi sprejeli sedem razvojnih ukrepov na področjih trga dela, socialne varnosti, vseživljenjskega učenja (v vrednosti štirideset milijonov evrov), razvijali širokopasovne povezave (v vrednosti 15 milijonov evrov), združili sredstva javne uprave za zelene naložbe (petdeset milijonov evrov). Omejitev pri ukrepih so seveda razpoložljiva finančna sredstva, saj naj bi vztrajali, da primanjkljaj v državnem proračunu ne bi presegal maastrichtskih meril - treh odstotkov bruto domačega proizvoda.

Ukrepi mimo gospodarstva

Preseneča pa, da ob znanem usklajevanju ukrepov z opozicijo vlada ukrepov ne usklajuje z gospodarstvom, o čemer priča nezadovoljstvo z ukrepi s strani Gospodarske zbornice Slovenije. V izjavi za javnost opozarjajo, da so ukrepi pripravljeni povsem mimo njih. Pripravljene ukrepi, za katere so izvedeli prek medijev, ocenjujejo kot koristne in pravilno naravnane, pogrešajo razvojno naravnane ukrepe, ki bi zadevali večino sektorjev in ne le avtomobilsko industrijo, pogrešajo fiskalno razbremenitev gospodarstva. Pred dvema mesecema so v skupnem memorandumu delodajalskih organizacij predlagali vrsto kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov, ki bi bili z vidika gospodarstva nujni, pa niso imeli možnosti slišati argumentov, zakaj niso bili upoštevani. Glasno deklariranega in obljubljenega socialnega dialoga v Sloveniji že dva meseca ni več, trdijo na GZS.

Premier Pahor je v četrtek napovedal sestanek ekonomsko-socialnega sveta šele za prihodnji teden.