Panike ni več, zdrave rasti tudi ne

Borzni indeksi najboljših slovenskih družb so v dobrem letu padli tudi za 50, 60 ali 70 odstotkov. Veliko investitorjev je z borzo na hitro odšlo, večina manjših pa se sprašuje: Kdaj se bodo vrednosti delnic vrnile na stanje jeseni 2007? Pogovor z Janijem Javornikom, vodjo borznega posredovanja in upravljanja pri GBD.

Slovenska borzna 'norija' je vrhunec dosegla jeseni 2007, ko so investitorji z nakupom delnic Nove Kreditne banke Maribor ob prvi javni (državni) prodaji začutili priložnost za visoke donose. Ti so tudi nastali, saj so najuspešnejši takrat v le nekaj tednih 'zaslužili' tudi 62-odstotni donos, po drugi strani pa se je večina do danes sprijaznila s še večjim (66-odstotnim) padcem vrednosti omenjene delnice. Seveda ne gre za osamljen primer, saj so vsi tečaji slovenskih delnic na Ljubljanski borzi padli. Vlagatelji so se s tem sprijaznili in čakajo na boljše čase, po drugi strani pa nekaterim, predvsem menedžerjem, ki so odkupili družbe, ki so danes še vedno na borzi, trda prede in morajo prodajati premoženje. Kdaj lahko pričakujemo pozitivne in optimistične novice z borze, nam je pomagal odgovoriti Jani Javornik iz Gorenjske borzno posredniške družbe.

Trg se je umiril

»Trgovanja danes skorajda ni, ni ne nakupov ne prodaj, promet je zelo upadel,« o trenutnih razmerah na Ljubljanski borzi pravi Javornik in nadaljuje: »Panike pa ni več in je tudi ne pričakujemo. Po padcih tečajev za 70 odstotkov v preteklem letu se je trg umiril. Vlagatelji so se sprijaznili. Ocenjujemo, da gre pri večini za dolgoročne investitorje, ki za nakup vrednostnih papirjev niso najeli posojil ali zastavili hiše, …, in tega denarja v tem trenutku ne potrebujejo. Takšni so prodajali lani, saj jih je v to prisilila banka. Tisti, ki ima danes delnico Krke, ve, da se bo njena vrednost zagotovo popravila navzgor.«

Tako visokih padcev, kot so se zgodili v slabem letu in pol, borzniki ne pričakujejo več, ne odpisujejo pa možnosti za nadaljnje padce vrednosti nekaterih delnic, ki izhajajo iz realnega sektorja, ko bodo objavljeni letni ali kvartalni poslovni rezultati. »Kriza se je najprej pojavila v finančnem sektorju, ob koncu leta pa se je začela seliti v realnega. Najbolj jo bodo občutile družbe, ki ne proizvajajo osnovnih ali luksuznih dobrin (za slednje se tudi v času recesije najdejo kupci), za druge dobrine pa se ljudje že odločajo, da jih v tem trenutku ne kupijo, ampak počakajo z nakupom leto ali dve, ko naj bi šla kriza mimo. Eden od takšnih primerov je Gorenje, kjer že lahko slišimo negativne informacije, kot je, na primer, padec naročil za četrtino. Najbolj se bojimo slabih rezultatov poslovanja v kvartalih, ki bodo kmalu javni. Za Krko se po drugi strani sploh ne bojimo, saj gre za neciklični sektor, enako velja za Telekom Slovenije, tudi Mercator in Petrol ne bosta nič slabše prodajala. Kot rečeno, pa je Gorenju ali Heliosu ali katerikoli drugi družbi s podobnimi, ne nujnimi dobrinami, prodaja že v prejšnjem ali v tem trimesečju padla, posledično bodo slabši poslovni rezultati, tudi vrednost delnice lahko pade. Ne sicer tako, kot je padala vrednost v preteklem letu, a vseeno,« pojasnjuje vodja borznega posredovanja in upravljanja pri GBD.

Najboljši časi za nakupe

Na vrednost delnice velikokrat ne vpliva le poslovanje podjetja, ampak tudi splošno zaupanje v finančne instrumente in institucije, ki je trenutno po vsem svetu zelo načeto. Med pozitivne elemente oziroma povod za vzpon na borzah je ponavadi tudi prisega novega ameriškega predsednika. Letos se to z Barackom Obamo ni zgodilo, kaj bi se moralo zgoditi pri nas? »Predvsem potrebujemo več časa. Tečaji so rekordno nizko, večina slovenskih delnic je vrednotena na smešno nizkih ravneh, celo pod knjigovodsko vrednostjo, kar je glede na to, da te družbe poslujejo z dobičkom, zares čudno,« odgovarja Javornik in na vprašanje, ali je sedaj čas za nakupe, pritrdi: »Absolutno. Vendar je težava v tem, da se v času nadpovprečnih padcev tečajev nadpovprečno povečuje strah vlagateljev in obratno, nadpovprečna rast tečajev pomeni posledično tudi nadpovprečno zaupanje v borzo.«

V tem trenutku na trgu vlada empatija, strah, ljudje potrebujejo čas, da znova zaupajo v finančni sistem in borzo. Dokler tega ne bo, tudi večjih investicij ne bo. Tečaji so danes zares ugodni, zato borzni posredniki strankam svetujejo, da ne kupujejo delnic tveganih podjetij, ampak tista, ki jih finančna kriza in kriza realnega gospodarskega sektorja ne bo zelo prizadela. To so družbe v necikličnih panogah, kamor v prvi vrsti sodijo farmacija in telekomunikacije. »Danes kupujejo špekulanti, ki trgujejo preko svetovnega spleta in služijo z dnevnimi nihanji tečajev, več pa je takih, ki investirajo na dolgi rok, saj, na primer, menijo, da je nakup Krke po 58 evrov ugoden nakup. To zagotovo drži. V zadnjem tednu, dveh so začeli kupovati tudi tujci. V tem času se je stanje na borzi nekoliko popravilo navzgor, kar sicer ni zdrava rast, ampak le tehnični popravki,« pove sogovornik.

Tečaji delnic zelo nihajo

Na Ljubljanski borzi je danes še vedno zelo majhen dnevni promet, občutnejši promet, višji od petkrat do desetkrat, pa bi povzročil tudi zdravo rast tečajev delnic. »Februarja beležimo rast ob dveh milijonih evrov prometa na Ljubljanski borzi, v najboljših časih pa ga je bilo med desetimi in dvajsetimi milijoni evrov. Promet je upadel za 70 odstotkov, za potrditev pozitivnih trendov, ki se sicer kažejo v zadnjih dveh tednih, pa bi se moral promet vrniti vsaj na približno raven pred krizo. Tudi zato danes še ne morem trditi, da smo iz krize, da bodo tečaji delnic šli le še navzgor. To so le kratkoročni popravki navzgor,« meni Jani Javornik.

Zastavimo mu še težko vprašanje, s katerim si glavo beli veliko vlagateljev, ki so ostali zvesti varčevanju z delnicami in si želijo čim hitrejšo vrnitev tečajev na raven pred začetkom padca: Kdaj se bo vrednost delnic vrnila na stanje jeseni 2007? »V enem letu zagotovo ne. Upoštevati moramo matematične zakonitosti, ki nam povejo, da ob padcu tečaja za 50 odstotkov za vrnitev na prejšnje stanje potrebujemo rast za 100 odstotkov. Če pade za 66 odstotkov, mora zrasti za 200 odstotkov! Slovenski borzni indeks je od septembra 2007 padel za 75 odstotkov, kar pomeni, da mora zrasti za nekaj sto odstotkov, da bi prišli na prejšnjo raven. Glede na to, da se je kriza v realnem sektorju šele dobro začela, zdrave in močne rasti ni pričakovati. Konec leta bodo vlagatelji sicer glede na 31. december 2008 zagotovo v plusu, vendar ne več kot za deset, petnajst odstotkov. Višje rasti ni pričakovati, z optimizmom bi morda zaradi velikih padcev v preteklosti lahko napovedali tudi dvajsetodstotno rast. Morda. Za vrnitev na nivoje iz septembra 2007 pa bomo morali počakati še tri do pet let,« odgovori Javornik.