Številka 112 po vsej Evropi

Od decembra lani lahko kjerkoli v Evropski uniji z brezplačnim klicem na številko 112 vzpostavite stik s službami za ukrepanje v sili. Na Gorenjskem se operater na tak klic odzove povprečno v sedmih sekundah.

Kranj – Na dobrih 96 odstotkov klicev v sili na številko 112 se vam bodo operaterji v slovenskih centrih za obveščanje oglasili v manj kot dvajsetih sekundah. Takšna odzivnost je po podatkih evropske komisije med najboljšimi v Evropski uniji, ki je v sredo razglasila 11. februar za evropski dan številke 112. Od decembra lani namreč lahko državljani EU kjerkoli v Evropski uniji z brezplačnim klicem na številko 112 (s stacionarnim ali mobilnim telefonom) vzpostavijo stik s službami za ukrepanje v sili, toda samo četrtina Evropejcev ve, da je ta številka, ki rešuje življenja, enotna v vseh državah članicah.

Rezultati Eurobarometra so pokazali, da manj kot četrtina od petsto milijonov državljanov EU pozna številko 112 (v Sloveniji samo 13 odstotkov), po drugi strani pa kar 94 odstotkov Evropejcev meni, da je enotna številka EU za klic v sili koristna. Ugotovili so tudi, da so skoraj trije od desetih kličočih v tujini pri klicu na številko 112 naleteli na jezikovne težave. Namen evropskega dne številke 112 je zato razširiti njeno poznavanje in spodbuditi nacionalne organe k ukrepanju, da postane enotna številka EU za klic v sili bolj večjezična.

»V kranjskem centru za obveščanje znajo vsi operaterji vsaj toliko angleščine, da se lahko v tem jeziku sporazumevajo z vsakim klicateljem, ki bi rad govoril angleško. Nekateri operaterji govorijo tudi nemško, prevajalce za druge tuje jezike, v zadnjem času nas na primer vse pogosteje pokličejo tudi poljski, češki in madžarski turisti, pa si pomagamo z reševalci iz različnih reševalnih služb, predvsem gorske službe, in operaterji drugih centrov za obveščanje v Sloveniji. V tem primeru kličočega zadržimo na liniji in ga povežemo z reševalcem, ki pozna njegov jezik. Gorska reševalna služba nam je namreč posredovala podroben seznam njihovih reševalcev z znanjem posameznega tujega jezika. Ko pa nas je pred leti z Vogla poklicala skupina iz Madžarske, nam je pomagal operater iz Ljubljane, za katerega smo vedeli, da zna govoriti madžarsko,« je na vprašanje, kako na Regijskem centru za obveščanje Kranj sprejemajo klice tujih turistov na Gorenjskem, odgovoril Jernej Hudohmet, vodja kranjske izpostave Uprave RS za zaščito in reševanje. Tujci na 112 največkrat pokličejo zaradi nesreč v gorah in prometu, občasno pa tudi iščejo zdravniško pomoč, je še dejal Hudohmet. Povprečen odzivni čas operaterja v Kranju je bila lani dobrih sedem sekund.

»Kar se naših občanov tiče, ti številko 112 poznajo precej bolje kot pred enajstimi leti, ko smo jo uvedli v Sloveniji, še vedno pa se pogosto zgodi, da kličoči pričakuje, da je s klicem na 112 dobil direktno povezavo z zdravstvenim domom, gasilci ali gorskimi reševalci … Se pa tudi zgodi, in ti klici so najbolj moteči, da nas pokličejo taki, ki resnično ne vedo, čemu je namenjena številka 112. Od nas bi radi dobili različne informacije, npr. o hotelskih storitvah, radi bi napolnili račun za mobilni telefon in podobno,« je še povedal Hudohmet.

Slovenija sicer sodi med redke evropske države, v katerih lahko centre za obveščanje za pomoč pokličejo tudi gluhi in naglušni, za kar je Uprava RS za zaščito in reševanje v torek v Bruslju prejela tudi nagrado.

Sistem deluje po protokolu WAP; kličoči se z mobilnega telefona prek spleta poveže z računalnikom v centru za obveščanje in nato z operativcem izmenjujeta pisna sporočila o potrebni pomoči.