Letališki stolp bodo znižali za polovico

Desetega marca se bo zaključil ponovljeni javni razpis za gradnjo novega centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa. Za razliko od prvotnega projekta sedaj na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana ne načrtujejo več stometrskega kontrolnega stolpa, temveč polovico manjšega. Prejšnji razpis je propadel zaradi domnevnega podkupovanja in menjave kuvert s ponudbami gradbenih podjetij. Kako bo letos?

Ta teden je minilo leto dni od izbruha afere Čista lopata. Zaradi domnevne vpletenosti v korupcijo in gospodarski kriminal je policija 12. februarja lani začasno pridržala sedem oseb, med njimi tudi predsednike uprav gradbenih podjetij Ivana Zidarja (SCT), Dušana Črnigoja (Primorje) in Hildo Tovšak (Vegrad). Vzrok za razvpite aretacije je bilo domnevno podkupovanje uslužbenca Kontrole zračnega prometa za pridobitev posla na brniškem letališču – gradnje sodobnega centra kontrole zračnega prometa s stometrskim kontrolnim stolpom. Državno tožilstvo sicer do danes v tem primeru še ni vložilo nobene obtožnice, toda sumov o nečednostih se je nabralo toliko, da so razpis kmalu zatem razveljavili. Prav ob prvi obletnici Čiste lopate pa je javni razpis za gradnjo kontrolnega centra na Letališču Jožeta Pučnika Ljubljana znova odprt (do 10. marca), le da tokrat ne načrtujejo tudi takojšnje gradnje kontrolnega stolpa. Gradili ga bodo namreč na drugi lokaciji kot kontrolni center in zato tudi kasneje. Ker ga bodo postavili bližje letališki stezi, ne bo segal sto metrov v nebo, temveč kvečjemu polovico toliko.

Projekt kontrolnega centra ostaja nespremenjen, vključene so le spremembe, potrebne zaradi izločitve stolpa. Lokacija centra ostaja enaka, predviden rok za začetek obratovanja centra pa je marec 2011. Do predvčerajšnjim je razpisno dokumentacijo dvignilo že 22 ponudnikov, je na naše poizvedovanje odgovoril direktor Kontrole zračnega prometa Franc Željko Zupanič. »Ocenjena investicijska vrednost celotnega projekta izgradnje centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa, ki jo je z investicijskim programom septembra 2008 potrdila vlada, znaša 22,5 milijona evrov. Vrednost gradbenega dela investicije centra za vodenje in kontrolo zračnega prometa je v investicijskem programu zaradi izločitve kontrolnega stolpa ocenjena za približno 30 odstotkov nižje od najcenejše ponudbe iz razpisa za izbiro izvajalca gradbenih del, ki je bil neuspešno zaključen februarja 2008 in je vključeval tudi kontrolni stolp,« je razložil. Spomnimo: na prejšnjem (razveljavljenem) razpisu je najcenejšo končno ponudbo oddal Vegrad – dobrih 19 milijonov evrov, najdražjo od petih ponudnikov pa Strabag (skoraj 23 milijonov evrov).

Stolp bo tik ob stezi

Kot smo že omenili, kontrolni stolp na brniškem letališču po novih načrtih ne bo stal na isti lokaciji kot kontrolni center, ki sedaj obratuje kar v kleti sredi Ljubljane. Pred letom dni je namreč ogromno nasprotovanj požela namera, da na brniškem letališču zgradijo sto metrov visok stolp. S tako višino bi bil tretji najvišji kontrolni stolp v Evropi, takoj za stolpoma na dunajskem (109 metrov) in amsterdamskem letališču (104 metri), medtem ko večina drugih stolpov dosega višino med 40 in 90 metri. K projektiranju tako gromozansko visokega stolpa je njegove snovalce prisilila izbrana lokacija novega kontrolnega centra na Brniku, ki je ob cesti Kranj-Mengeš. Ker mora kontrolor s svojega sedeža videti vse površine na letališki stezi, bi moral pri tej lokaciji stolpa po vseh izračunih sedeti najmanj na višini 95 metrov. Z načrtovano prestavitvijo kontrolnega stolpa bližje vzletno-pristajalni stezi pa megalomanski projekt seveda odpade, saj bo stolp sedaj za polovico nižji.

»Predvidena nova lokacija kontrolnega stolpa je neposredno ob delu ploščadi za parkiranje letal zahodno od obstoječega hangarja Adrie. Analiza je pokazala, da bi na novi lokaciji kontrolni stolp višine do 45 metrov omogočal kakovostno delo kontrolorjev zračnega prometa brez negativnega vpliva na varnost v zračnem prometu. Natančna določitev višine pa bo predmet dodatnih izračunov,« pojasnjuje Zupanič. Ker s pripravo investicijskega programa še niso začeli, o vrednosti novega letališkega stolpa v Kontroli zračnega prometa še ne morejo govoriti. Kot je še pojasnil Zupanič, bi bila teoretično možna rešitev tudi v rekonstrukciji in posodobitvi obstoječega 25-metrskega kontrolnega stolpa, vendar pa to ne bi bila trajna rešitev glede na dolgoročne napovedi o precejšnjem povečanju letalskega prometa na Brniku. »Obstoječi stolp je star že več kot 40 let in je rekonstrukcija tudi statično vprašljiva. Poleg tega bi v času morebitne rekonstrukcije morali kontrolorje preseliti na nadomestno lokacijo,« dodaja Zupanič.

Razpis skrbno pripravljen

Zupanič, ki je na mestu direktorja Kontrole zračnega prometa marca lani zamenjal Srečka Janšo (na poziv ministra Radovana Žerjava je odstopil zaradi objektivne odgovornosti), je tudi že javno ocenil, da je tokratni razpis dobro pripravljen, zato meni, da bodo posel najboljšemu ponudniku uspeli oddati še letos, ko se naj bi začela tudi gradnja. Kontrola zračnega prometa je za nemoteno izvedbo postopka javnega naročanja imenovala neodvisno in strokovno komisijo, razpis pa je pred objavo pregledala tudi zunanja odvetniška družba.

A povsem enake cilje je imelo pred objavo prvega razpisa tudi prejšnje vodstvo. Prejšnji direktor Srečko Janša je tako konec lanskega februarja za prilogo GG+ pripovedoval: »Glede na to, da smo se hoteli potegovati tudi za evropski denar iz strukturnih skladov, sem k sodelovanju povabil tudi zunanje, neodvisno podjetje, ki ima veliko izkušenj z javnimi naročili. S pomočjo zunanjega svetovalca smo iskali dodatne varovalke, ki bi jih vgradili v pogodbo z izbranim izvajalcem gradbenih del, da nas ta kasneje ne bi mogel izsiljevati.« Kljub previdnosti se je razpis na koncu sfižil zaradi sumov o podkupovanju in menjavi kuvert s končnimi ponudbami. Bodo imeli letos več sreče?