Zmernost je lepa čednost

Test: Dacia Sandero 1.4 MPI Laureate

Čeprav od romunskega avtomobilskega čudeža za pet evrskih tisočakov ni bilo nič, je avtomobilski tovarni iz dežele grofa Drakule uspelo preživeti in je v kriznih razmerah celo eden najbolj zdravih delov francoskega Renaulta. Ni čudno, kajti iz proizvodnih obratov v romunskem Pitestiju prihajajo vse bolj sprejemljivi avtomobili, zadnji med njimi, petvratna kombilimuzina Sandero, pa je zelo resen tekmec v spodnjem razredu. Za razliko od limuzinskega Logana, pri katerem sta bila temelj prodajne filozofije nizka cena in prežvečena tehnologija, se Sandero lahko pohvali s sodobno in dokaj všečno zunanjostjo, čeprav je na nekaterih delih karoserije, predvsem zadaj, še mogoče opaziti kakšno nerodno potezo. Hkrati je ta avtomobil tudi začetnik Daciine nove oblikovne podobe.

To se vidi tudi v notranjosti, kjer je vsaj na pogled mogoče zaznati nekoliko bolj kakovostne obloge in sedežne prevleke; plastika armaturne plošče je kljub okraskom v videzu brušenega aluminija še vedno precej cenena, a kaj drugega od avtomobila v nižjem cenovnem razredu niti ni pričakovati. Več kot solidno se Sandero izkaže s prostornostjo za potnike in prtljago, prtljažnik je že skoraj na nivoju za številko večjih avtomobilov. Voznika ne čaka nič pretresljivega, rdečkasto osvetljeni merilniki in stikala lahko spominjajo na Renaultove modele starejšega datuma, volanski obroč pa je za razliko od starejšega logana nastavljiv vsaj po višini.

Preizkušena tehnologija je tudi pod motornim pokrovom, kajti 1,4-litrski bencinski štirivaljnik je svoje najboljše čase že zdavnaj doživel, vseeno pa so ga za uporabo v Sanderu toliko posodobili, da ustreza ekološkim standardom. Ob zagonu steče mirno in lahkotno, toda priganjanje v visoke vrtljaje mu gre očitno na živce in se mu začne upirati z zamolklim hrupom in naglim padanjem navorne krivulje. Petstopenjski menjalnik je soliden, a ne filigransko natančen, zato se sem in tja med prestavljanjem pripeti kakšno škrtanje, vsaj dokler se voznik ne navadi gibov s prestavno ročico. Tudi za Sandera velja, da se na cesti obnaša lepše, če je vsaj polovično obtežen, v nasprotnem primeru se na trenutke zdi, da kolesa lebdijo nad cesto, namesto da bi bila v stiku z asfaltom in tudi poskakovanja preko cestnih grbin je preveč. A hkrati je treba pohvaliti tudi okretnost in s tem tudi primernost za vožnjo v ozkih mestnih središčih.

Žal pa je tako, da cena osnovne različice, ki so jo nastavili na 6.666 evrov, ne pove vsega. Z nalaganjem opreme, ki tudi v tem avtomobilskem razredu postaja vse bolj samoumevna, se Sanderova cenovna ugodnost hitro razblini, predvsem pa ima ob sebi takoj nekaj zelo močnih tekmecev; ti sicer večinoma zaostajajo z velikostjo in prostornostjo, po drugi strani pa ga prekašajo s sodobnejšimi motorji, boljšo varnostjo in večjo količino opreme. Če bi bilo drugače, bi bil Sandero nedvomno še večja tržna uspešnica, tako pa mora nastopati dokaj neambiciozno.

Osnovni tehnični podatki

Mere: d. 4,020 š., 1,746, v. 1,534 m, medosje 2,588 m

Prostornina prtljažnika: 320/1200 l

Teža (prazno v./ dovoljena): 975/1470 kg

Vrsta motorja: štirivaljni, bencinski

Gibna prostornina: 1390 ccm

Največja moč pri v/min: 55 kW/75 KM pri 5500

Največji navor pri v/min: 112 pri 3000

Najvišja hitrost: 161 km/h

Pospešek 0-100 km/h: 13,0 s

Poraba goriva po EU norm.: 9,6/ 5,4/ 7,0 l/100 km

Emisije CO2: 165 g/km (Euro IV)

Maloprodajna cena: 8.090 EUR

Uvoznik: Renault Nissan Slovenija, Ljubljana