Podobna letina žit kot lani

Pridelovalci žit pričakujejo podobno letino kot lani. Letos za razliko od preteklih let niso občutili suše.

Žabnica – Oddelek za kmetijsko svetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj je v torek pripravil na njivi kmetije Šifrer v Ledinah na Žabniškem polju srečanje pridelovalcev žit in ogled poskusnega nasada s štirimi sortami ozimne tritikale, šestimi sortami ozimnega ječmena in osmimi sortami ozimne pšenice, za katerega so seme prispevale semenarske hiše Semenarna Ljubljana, Agrosaat in Saatbau Linz. Kot je povedala Marija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v kranjskem kmetijsko-gozdarskem zavodu, žita zasedajo v setvenem kolobarju na Gorenjskem približno 30 odstotkov njiv, kar po podatkih iz zbirnih vlog za kmetijska plačila predstavlja okrog 2400 hektarjev. Večina kmetijskih gospodarstev prideluje žita za krmo, to je za potrebe živinoreje, vse več pa je tudi pridelave krušnih sort pšenice, katerih moko porabijo za peko kruha ali za prodajo moke na lokalnem trgu.

Pogoji za pridelovanje žit so bili letos dokaj ugodni. Setev ozimnih žit je potekala v dveh delih – nekaj že konec septembra, večina pa v drugi polovici oktobra, ko se je deževno obdobje zaključilo. Kalitev je potekala brez posebnosti, ozimni ječmen, ki so ga kmetje posejali bolj pozno, po 20. oktobru, pa se je slabše razraščal. »Če je vreme hladno, lahko razraščanje traja od dveh do treh mesecev. V primeru, da je jeseni in pozimi bolj toplo, se čas razraščanja skrajša in žita spomladi hitreje začnejo z rastjo, zato je treba pravočasno poskrbeti za prvo dognojevanje,« je pojasnila Kalanova in dodala, da so žita letos začela z rastjo že konec februarja, tako da jih je bilo prvič treba dognojiti vsaj na začetku marca. Prepozno prvo dognojevanje z dušikom je poleg vremenskih razmer v času setve vplivalo na to, da je letos pri vseh ozimnih žitih sklop posevkov nekoliko redkejši kot običajno. Od 15 do 20 centimetrov debela snežna odeja, ki je 27. aprila prekrila žita, ni povzročila večje škode, žita so sicer polegla, vendar so se vsa dobro pobrala. Padavine ob koncu aprila so povzročile močan izbruh glivičnih bolezni. Na ječmenu se je pojavila listna progavost, pri pšenici septoria, na bolj občutljivih sortah tritikale pa rumena rja in ponekod tudi septoria. Sredi maja so nastali ugodni pogoji za razvoj ramularijske pegavosti pri ječmenu. »Bolezen je nova in zelo agresivna, le malo pripravkov jo uspešno zatre. Za zatiranje je zelo pomembna izbira pravega časa. Najprimernejši čas je tedaj, ko ječmen iz listne nožice poriva prve rese; zatiranje pa je prepozno, ko je ječmen že v klasu,« je dejala Marija Kalan in poudarila, da ramularijska pegavost ob močni okužbi lahko zmanjša pridelek do 30 odstotkov.

Za dobro rast žit je poleg rastlinskih hranil potrebna tudi vlaga, te je bilo letos dovolj, saj je bilo padavin v primerjavi z lani še enkrat več, tako da žita letos za razliko od prejšnjih let tudi niso občutila suše. Žita na celotnem območju Gorenjske že dozorevajo. Če se bo nestanovitno vreme nadaljevalo, bo zorenje lahko trajalo dlje kot običajno. Žetev ječmena se bo verjetno začela okrog 10. julija, žetev pšenice in tritikale pa po 25. juliju. Pridelovalci lahko glede na trenutno stanje posevkov pričakujejo podobno letino kot lani, ko je povprečni pridelek ječmena znašal 5,5 tone na hektar, tritikale okrog 6 ton in pšenice od 5,5 do 6 ton.