Poper utrjuje zdravje in ...

Besedilo: Pavla Kliner
Kategorija: Nasveti / torek, 10. februar 2009 / 06:00

Pravijo, da "vroče" začimbe zdravijo "hladne" bolezni, kot so prehlad, dovzetnost za okužbe, utrujenost, lenobnost, slaba prebava ... Če črni in beli poper uporabljamo v pravi meri, lahko dosežemo vrsto zdravilnih učinkov. Popopraj jedi in ne boj se bolezni, je nasvet, ki ga večkrat slišimo v kakšni gostilni.

No, v gostilni za sosednjo mizo je zadnjič gospod v poznih petdesetih naročil natakarici, naj ob vsej hrani ne pozabi prinesti še trdilca. Torej poper utrjuje zdravje in tudi moški ponos.

Vreden zlata

Poper izvira iz Indije in ga gojijo v vseh deželah s toplim tropskim podnebjem. Indijci so popru nadeli ime pipali, Perzijci so mu rekli pippari, Grki peperi, Rimljani pa piper, po čemer je dobil latinsko ime in domača imena. V času kuge in kolere je bil poper vreden zlata. Dobesedno – v srednjem veku je bilo za en gram popra treba odšteti en gram zlata. Med orientalskimi začimbami, ki so jih prinesli v Evropo, je poper zasedal kraljevsko mesto. Poper pa ni bil le luksuzni artikel, pač pa tudi zdravilo. Zlasti prav je prišel pomorščakom na ladjah. Zaradi njegovih protimikrobnih sestavin je postalo skoraj pokvarjeno meso zopet užitno. Z njim so zdravili infekcijske bolezni, kot so črna kuga, tifus, griža, kolera, koze, škrlatinka, blažili bolečine in otekanja.

Beli, črni, zeleni in rdeči

Uporabljamo več vrst posušenih plodov črnega poprovca (Piper nigrum). Beli poper so v bistvu zrela semena črnega poprovca, s katerih odstranijo meso sadeža. Črni poper so posušena nezrela semena – črna postanejo s sušenjem. Zeleni poper so prav tako nezrela semena, ki se od črnega razlikujejo po tem, da semena takoj po nabiranju vložijo v slano vodo ali jih hitro posušijo na visoki temperaturi. Zaradi takega sušenja ohranijo originalno zeleno barvo. Rdeči poper (Schinus terebinthifolius) pridobivajo iz druge rastline kot prej omenjene črni, beli in zeleni poper. Pogosto imenujemo rdeči poper tudi posušene in zmlete sadeže čilija.

Mleti ali v zrnju

Poper kot začimba ima zelo dolgo tradicijo. S poprovim zrnom ali prahom začinjamo raznovrstne jedi. Velja nekako, da beli poper uporabljamo za svetle, črnega pa za temne jedi. Mleti poper s časom izgublja na kakovosti, medtem ko je poper v zrnju zelo obstojen.

Ščiti prebavila

Če poper uporabljamo na pravi način in v zmernih količinah, lahko krepimo zdravje, nepravilna uporaba te ostre pekoče začimbe pa lahko povzroči nezaželene posledice. Poper je zaščitnik našega organizma, zlasti prebavil. Poživlja delovanje prebavil ter izboljšuje apetit in prebavo. S spodbujanjem prebavnega »ognja« omogoči telesu, da bolje izkoristi prejete hranljive snovi, zagotavlja pa tudi naravno izločanje strupov skozi črevesje. Hkrati razstruplja in uničuje škodljive mikroorganizme v hrani. V zmernih količinah jo lahko uporabljamo pri obolenjih črevesja, jeter ter ob slabem delovanju želodca.

Zbija vročino in krepi odpornost

Poper pospešuje krvni obtok, izboljšuje imunski sistem, povečuje znojenje in izločanje seča ter tako pomaga pri odstranjevanju strupov in znižuje povišano telesno temperaturo. Zoper slednje ga je najbolje uživati v mlačni juhi. Če ga uživamo v topli juhi, pa preprečuje mrzlična stanja. Poper vsebuje piperin, ki je po zgradbi podoben morfiju in prav tako odpravlja bolečine. Ugodno deluje tudi na srce, a s poprom nikakor ne smemo pretiravati. Uživajmo ga občasno in v majhnih količinah. Dodajamo ga tudi obkladkom za boljšo cirkulacijo krvi in za gretje pri revmatičnih bolečinah.