Bleiweis v Prešernovi hiši

V Prešernovi rojstni hiši v Vrbi so v nedeljo odprli razstavo Dr. Janez Bleiweis - oče slovenskega naroda.

Gorenjski muzej vsako leto pred 8. februarjem, slovenskim kulturnim praznikom, v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi uredi novo razstavo, ki nato za leto dni bogati stalno razstavo o Prešernu. Letos bo tako na ogled tudi razstava o Janezu Bleiweisu, očetu slovenskega naroda, ki so jo pripravili ob lanskem praznovanju 200-letnice njegovega rojstva. »Prav je, da smo se tokrat spomnili Bleiweisa. Upajmo, da bo izstopil iz sence, ki mu jo je namenila slovenska zgodovina. Bil je velik mož, ki ni bil kar tako imenovan za očeta slovenskega naroda. Poleg tega je bil politik in poslanec v deželnem zboru, zavzemal za enovito Slovenijo, uveljavil je gajico in veliko naredil za majhnega slovenskega človeka. Kot žensko me je pretreslo dejstvo, da je, preden je Bleiweis nastopil delo kot porodničar oz. velik zdravnik, v ljubljanski porodnišnici umrla vsaka tretja porodnica. V njegovem času se je to spremenilo. Tak človek si je resnično zaslužil naziv vitez,« je na odprtju razstave uvodoma poudarila direktorica Gorenjskega muzeja Barbara Ravnik Toman.

Bleiweis je bil doktor medicine, magister porodništva, doštudiral je tudi veterino, bil je profesor, ravnatelj, dolgoletni tajnik Kmetijske družbe v Ljubljani, politik in čitalničar, Slovencem pa je še posebej znan kot urednik Kmetijskih in rokodelskih novic, tedaj edinega slovenskega časopisa. Z razstavo je avtorica Beba Jenčič želela pokazati predvsem povezavo med Prešernom in Bleiweisom, ki sta bila sodobnika in prijatelja. Ohranjena so njuna medsebojna pisma. Bleiweis je kot urednik Kmetijskih in rokodelskih novic objavljal Prešernove pesmi. Bil je bil prvi, ki je aprila 1848 objavil Zdravljico, izvod teh Novic pa je med drugim na ogled tudi na razstavi v Vrbi. »Prešerna je v času bolezni Bleiweis obiskal v Kranju, ob smrti 8. februarja 1849 so mu prinesli novico o žalostnem dogodku in prošnjo za denarni prispevek za nagrobni spomenik,« je pojasnila Jenčičeva in dodala, da sta na ogled tudi izvoda Novic, v katerih je bilo leta 1849 obvestilo o pesnikovi smrti, tri leta kasneje pa vabilo na odkritje njegovega nagrobnega spomenika v Kranju. Razstava prikazuje tudi diplome in častna imenovanja, ki jih je Bleiweis prejel za svoje delo, politično delovanje in narodno buditeljsko usmerjenost, ter jedilni pribor in nekaj drugih osebnih predmetov Bleiweisovih.