Kiparka mnogoterih likovnih obrazov

V Galeriji Mestne hiše in v stebriščni dvorani je na ogled retrospektivna razstava del akademske slikarke Alenke Šuštaršič Eržen (1926-2005).

Po veliki pregledni razstavi akademskega slikarja Marka Šuštaršiča, nagrajenca Prešernovega sklada, ki je bila decembra na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev, Kranj tokrat gosti še pregledno razstavo njegove življenjske sopotnice, akademske kiparke Alenke Eržen Šuštaršič. Tako kot prva je bila tudi ta razstava pripravljena v sodelovanju s hčerko obeh umetnikov, Nino Šuštaršič Remic. »Glede na to, da gre za prvo tako obsežno, lahko bi rekli kar pregledno razstavo, te v slovenskem prostoru zelo pomembne kiparke, sva se z Nino odločila, da predstavimo njena dela iz vseh njenih najpomembnejših ustvarjalnih ciklusov. Največ pozornosti pa smo vendarle posvetili njenim zgodnjim delom, ki so nastala v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. V tem času je Šuštaršičeva veljala za eno najbolj inovativnih in raziskovalnih umetnic pri nas,« razmišlja dr. Damir Globočnik, kustos tokratne razstave, in dodaja: »Avtorica ni bila ena tistih kipark, ki bi za seboj imela obsežne cikluse, je zato zagotovo vsakih nekaj let ustvarjalno moč usmerjala v povsem nove likovne izzive, kar lahko vidimo na aktualni razstavi.

Alenka Eržen Šuštaršič je največ ustvarjala v glini in mavcu, nekaj tudi v papirmašeju in drugih materialih. V Galeriji Mestne hiše so tako na ogled predvsem zgodnja dela, s katerimi se je tudi uveljavila in so bila novost za slovenski prostor. Njena figuralna dela so deloma realistična, predvsem portreti, deloma pa tudi stilizirane figure, predvsem akti, ki so najbolj značilni za njeno, lahko bi rekli »temačnejše« obdobje. »V sedemdesetih letih se je, bržkone tudi pod vplivom soproga, pogosto odločala za slikanje. Gre za kipom podobne motive, le da so ti bolj barviti. Zanimivo, da je te barvne pigmente kasneje prenesla tudi v svoje plastike,« nadaljuje dr. Globočnik. V stebriščni dvorani so na ogled predvsem dela, s katerimi se je avtorica približevala abstrakciji. Gre za plastike rastlinskih oblik s poudarjeno simboliko, ki navzven delujejo kot nekakšna božanstva. Ogrlice, abstraktne nanizanke in podobno razgaljajo še enega od kiparkinih mnogih umetniških obrazov. V medprostoru pa so na ogled tudi male plastike v patinirani žgani glini, ki jih je umetnica ustvarila predvsem v zadnjem življenjskem in ustvarjalnem obdobju. Kot v spremni besedi k razstavi razmišlja dr. Damir Globočnik, bi ta ciklus »Oboževalke Mozarta« lahko veljal za svojevrstno sintezo, saj je v njem avtorica zajela večino sestavin svojega kiparskega izraza. Razstava bo na ogled še cel februar.