Kajenje ubije tri milijone ljudi na leto

Kajenje je najbolj smrtna med vsemi odvisnostmi. Zaradi nje v Sloveniji vsako leto umre več kot devet tisoč ljudi, v svetu pa več kot tri milijone. Zdi se, da koristi od svetovnega dneva brez cigarete, ki je 31. januarja, (še vedno) ni veliko.

Študije so pokazale, da spada nikotin med droge, ki človeka najhitreje zasvojijo, pa tudi, da si 70 odstotkov kadilcev želi prenehati kaditi. V cigaretnem dimu je poleg nikotina še več kot 4000 zdravju škodljivih snovi, 50 do 60 jih je rakotvornih.

Kadilec pri 40-tih izgleda kot nekadilec pri 60-tih

Kadilec v povprečju umre 10 do 15 let prej kot nekadilec, njegova smrt pa je vse prej kot spokojni odhod v onostranstvo. Kronična obstruktivna pljučna bolezen, ki je praktično izključno bolezen kadilcev – prizadene vsakega četrtega, človeka zaduši, tudi umiranje zaradi pljučnega raka je zelo mučno. Pri kadilcih je tveganje za možgansko kap in infarkt dvakrat večje kot pri nekadilcih, pri ženskah, ki kadijo in jemljejo hormonsko kontracepcijo, pa se tveganje poveča celo za 20-krat. Kajenje je pomembni dejavnik tveganja za raka na debelem črevesu in danki, pljučnega raka, raka na dojkah, raka na požiralniku, raka na želodcu, raka v ustni votlini in grlu, raka na materničnem vratu, levkemije, kožnega raka, raka na trebušni slinavki. Za rakom pogosteje obolevajo tudi otroci kadilcev. Kajenje uničujoče vpliva na erekcijo: pri kadilcih v starosti od 30 do 40 let so motnje erekcije trikrat bolj pogoste kot pri nekadilcih.

Zaradi kajenja lahko oslepimo

Kajenje je povezano s številnimi boleznimi, tudi s prezgodnjim nastankom sive mrene in drugimi boleznimi oči, ki vid lahko okvarijo celo do te mere, da oslepimo. Sladkorna bolezen je pogostejša med kadilci, slednji tudi prej potrebujejo zdravljenje z inzulinom in imajo več zapletov bolezni. Pretirano delovanje ščitnice (Gravesova bolezen oziroma bazedovka) je v 80 odstotkih povezana s kajenjem, ki je »odgovorno« tudi za četrtino primerov luskavice. Pri kadilcih so pogostejši zlomi zaradi osteoporoze in se tudi počasneje celijo. Kadilski kašelj, ki se nadaljuje v težko sapo ob naporu, je prvi znak kronične obstruktivne pljučne bolezni (KOPB), ki razen redkih izjem prizadene samo kadilce in se običajno konča s hudo invalidnostjo (bolniki postanejo odvisni od kisikovega aparata, pogosto privezani na posteljo, dušijo pa se celo ob tako preprostih opravilih, kot sta oblačenje in hranjenje) in smrtjo. Takojšnje prenehanje kajenja sicer ustavi napredovanje bolezni, posledice na pljučih, ki so nastale pred tem, pa so trajne in neozdravljive. Pljučni rak je najpogostejši rak v svetu in najpogostejši vzrok smrti zaradi raka pri moških. V Sloveniji vsako leto na novo zboli okrog 1100 ljudi, okrog 950 jih umre, devet od desetih obolelih je kadilcev.

Moški najbolj kadijo v Rusiji, ženske v Avstriji

V državah EU v povprečju kadi 29 odstotkov populacije, bistveno več moških (40 odstotkov) kot žensk (18 odstotkov). Poročilo The European Tobacco Control Report za leto 2007 ugotavlja tudi, da najbolj kadijo Rusi, Belorusi, Ukrajinci in Gruzijci (kadi več kot polovica moških, v Rusiji celo več kot 65 odstotkov), najmanj pa Švedi, Uzbekistanci, Islandci in Švicarji (delež znaša manj kot 25 odstotkov). Slovenija je med državami z najmanjšim deležem moških kadilcev na 8. mestu, kadi pa jih 26 odstotkov. Najbolj strastne kadilke so Avstrijke – kadi jih več kot 40 odstotkov, sledijo jim Bosanke (kadi 30 odstotkov žensk) ter Madžarke, Luksemburžanke in Britanke (27 do 29 odstotkov). Slovenke so se »odrezale« precej slabše kot Slovenci: med državami z najmanj kadilkami so na 18. mestu, kadi pa jih okrog 19 odstotkov. Vse več je tudi držav, ki so uvedle popolno prepoved kajenja v javnih prostorih. Po Irski, Veliki Britaniji, Italiji, Malti, Švedski, Finski, Estoniji, Islandiji, Litvi, Latviji, Sloveniji, Franciji, Nizozemski, Nemčiji (prepoved kajenja velja v 8 zveznih državah) letos prepoved kajenja uvaja tudi Turčija. Finančni izplen tovrstne zakonodaje je ugoden: na Irskem so denimo izračunali, da zaradi prepovedi kajenja vsako leto prihranijo več kot 1,4 milijarde evrov.