Šah je igra za vse življenje

Besedilo: Oskar Orel
Kategorija: Šport / torek, 3. februar 2009 / 06:00

Ob jubileju šahovske sekcije pri Športno kulturnem prosvetnem društvu Tomo Zupan Kranj smo za pogovor prosili predsednika Žigo Žvana.

Šahovska sekcija Športno kulturno prosvetnega društva Tomo Zupan Kranj je v letu 2008 praznovala 40-letnico delovanja. V tem času so člani društva osvojili kar nekaj naslovov državnih prvakov v članski in mladinski konkurenci, vrsto let pa je v klubu uspešno potekala tudi šahovska šola za najmlajše. Vzgojili so kar nekaj državnih prvakov v najmlajših konkurencah. Pomoč nudijo slepim in slabovidnim pri treningih, pripravah na največja šahovska tekmovanja, kot so olimpijske igre, SP in EP. Pogosto sodelujejo in vodijo državna prvenstva in mednarodne turnirje. ŠS Tomo Zupan Kranj je vrsto let slovela kot najuspešnejši amaterski šahovski klub v Sloveniji. Brez dostojne podpore ožje družbe pa je delo z mladimi »usihalo«, kar se je najprej pokazalo z rezultati v najmlajših kategorijah. Lani so delo z mladimi zastavili na bolj sodoben način: uvedli so klubsko šahovsko šolo, ki jo letos vodi Adrijan Rožič z Iga. Predsednika šahovske sekcije Žigo Žvana pa smo zaprosili, da nam ob minulem jubileju odgovori na nekaj vprašanj.

Kdaj je bilo društvo ustanovljeno in kdo ga je ustanovil?

»Društvo je bilo ustanovljeno 20. decembra 1968. Ustanovila ga je skupina slepih in slabovidnih šahistov z Gorenjskega. Ker je šah eden od redkih športov, pri katerem se slepi lahko dokaj enakovredno kosajo z videčimi, je društvo sprejemalo tako slepe kot videče šahiste.«

Koliko članov ima društvo in kakšna je starostna struktura članov?

»Društvo ima približno sto članov. Veliko je mladih. Od tistih, ki smo že zaključili igranje na mladinskih prvenstvih, nas je največ starih med 25 in 40 let. Večini precej primanjkuje časa, bodisi zaradi službe, bodisi zaradi majhnih otrok. Moram reči, da si zato precej pomagamo s starši naših mladih šahistov, ki veliko pomagajo pri vožnjah na turnirje, spremljajo otroke na večdnevnih prireditvah in podobno. Ob tej priložnosti bi se jim vsem prav lepo zahvalil za požrtvovalnost.«

S kakšnimi uspehi se lahko klub pohvali?

»Ker je bila v času nekdanje Jugoslavije konkurenca na šahovskem področju bistveno večja, bi kot največja uspeha izpostavil dve zmagi na državnem kadetskem prvenstvu Jugoslavije. Dosegla sta ju Rado Bumbar in vi, Oskar Orel. Vi ste nato dosegli bronasto medaljo še na svetovnem prvenstvu. Poleg vaju imamo še nekaj igralcev, ki so bili najboljši v svoji kategoriji v Sloveniji. Če gremo po starosti, smo to: Matjaž Šlibar, Boštjan Markun, Maja Šorli, moja malenkost, Vesna Rožič in Mitja Rozman.«

V klubu imate nekaj šahistov z različnimi mednarodnimi nazivi, katerimi?

»Trenutno je naše prvo ime mednarodna mojstrica in večkratna državna prvakinja Vesna Rožič. Vesna je uspešno zastopala Slovenijo tudi na zadnji šahovski olimpijadi v Dresdnu, kjer je prvič premagala velemojstrico. Če ji bo še naprej uspevalo usklajevati šah in študij medicine, se lahko nadejamo še veliko njenih uspehov. Poleg tega ima mednarodni naslov tudi Škofjeločanka FIDE mojstrica Simona Orel. Čast moških branita dva mojstra FIDE, vi, Oskar Orel, in Boštjan Markun. Omenil bi rad še Bojana Arzenška in Aleša Drinovca, ki imata oba najvišji sodniški naziv in sta po mojem mnenju najboljša šahovska sodnika v Sloveniji.«

Kakšno je sodelovanje z občino Kranj?

»Občino moram v zadnjem času kar pohvaliti, saj je sodelovanje dobro. Preko razpisov dobimo nekaj sredstev za delovanje, predstavniki občine pa se tudi udeležijo večjih prireditev, ki jih organiziramo. Sicer se zavedamo, da je v Kranju veliko društev, zato je občinskega denarja vedno premalo. Več sodelovanja bi si želeli od gorenjskih podjetij, kjer se mi zdi, da bi bilo lahko več posluha tako za šah kot za mlade.«

Pravijo, da od šaha v Sloveniji ni moč živeti. Kaj menite vi?

»Menim, da se da živeti od katere koli dejavnosti, če se je lotiš z veseljem in vanjo vložiš dovolj dela. V primerjavi z bolj popularnimi športi se v šahu vrti manj denarja, zato je zelo težko živeti od uspešnih nastopov na turnirjih. Če se želiš s šahom preživljati, je poleg igranja priporočljivo poskusiti še s kako dopolnilno dejavnostjo, kot so treniranje, sojenje ali organizacija turnirjev.«

Kje potem vidite prednosti, ki jih prinaša šah pred športom?

»Na profesionalnem nivoju je šah podoben večini športov, saj ponuja uspeh le najboljšim. Hkrati ti mora ustrezati tudi življenjski stil, s čimer mislim na veliko sedenja za šahovnico, delo z računalnikom, potovanja ... Mislim, da sta glavni dve prednosti šaha na povsem amaterskem nivoju. Kot prvo je šah, v nasprotju s športom, igra, ki jo lahko igraš celo življenje. Če bom na primer pri 40. letih že zelo star za košarko, bom lahko nekoč dokaj dobro šahiral tudi v domu za ostarele. Kot drugo, bi si rad izposodil rek dr. Milan Vidmarja: “Šah je miniatura življenja.“ V tem je kar nekaj resnice, saj šah zelo pomaga pri razvoju analitičnega mišljenja, logike in sprejemanju odločitev. Mislim, da mi je šah v mladosti dal kar nekaj lastnosti, ki jih lahko sedaj s pridom uporabim v službi in drugod v življenju.«

Kakšno vlogo imajo računalniki v sodobnem šahu?

»Tudi pri normalnem igranju šaha so računalniki naredili veliko revolucijo, saj imamo sedaj vsi dostop do velike večine partij, ki so se odigrale kjerkoli na svetu. Če veš, kako sta določeno pozicijo igrala dva vrhunska velemojstra, hkrati pa si si ogledal njeno računalniško analizo, lahko igraš tako pozicijo vsaj za kategorijo bolje. V sodobnem šahu zato zelo veliko odtehta sposobnost, da pred partijo uganeš, katero otvoritev bo igral nasprotnik.«

Kaj bi bilo potrebno narediti za večjo prepoznavnost šaha v Sloveniji?

»Sloveniji bi najbolj koristil odmeven uspeh na mednarodnem nivoju. Če bi imeli igralca, ki bi igral dvoboj za svetovnega prvaka, bi bila to najboljša reklama. Da bi prišli do tja, bi morali veliko več vlagati v mlade šahiste. V Sloveniji je preveč klubov, ki kujejo svoje uspehe na kupljenih igralcih. Ker na koncu taki igralci igrajo predvsem med seboj, ne doprinesejo nobenega znanja, samo začasen rezultat. Mislim, da bi glede tega lahko največ naredila Šahovska zveza Slovenije. V klubu gremo v pravo smer s tem, da smo se odločili, da ne plačujemo tujih igralcev, denar pa namenimo za vzgojo mladih. Včasih to sicer pomeni izpad iz kake lige, a se vseeno stalno uvrščamo med deset najboljših klubov v Sloveniji.«

Kako v klubu skrbite za razvoj mladih šahistov?

»Predlani smo prenovili šahovsko šolo. Povečali smo število krožkov na osnovnih šolah in sestavili perspektivno skupino, ki je trenirala pod vodstvom Blaža Kosmača. Prenovili smo spletno stran (http://www.tomo-zupan.org/) in začeli obveščati vse zainteresirane o šahovskih dogodkih. Klubsko šolo smo nato nadgradili z nakupom štirih računalnikov, poučevanje pa je prevzel Adrijan Rožič. Vesnin oče že nekaj let uspešno vodi krožek na Igu, kjer je s svojo ekipo postal državni kadetski prvak. V Kranju nam je pokazal, kako se da računalnike vključiti v treninge, kar je zelo koristno za bodoče šahiste, ki se morajo čim hitreje navaditi dela z računalnikom, če želijo napredovati. Poleg skupinskih treningov se trudimo vsem interesentom ponuditi možnost individualnih treningov, poleti organiziramo piknik članov, trudimo se biti transparentni in pošteni ter se zavedamo, da je za uspeh potrebno zelo dobro sodelovanje med klubom, mladimi šahisti in njihovimi starši.«