Kloriranje ta čas minimalno

Pitno vodo v Železnikih po poplavah še vedno stalno klorirajo, trenutno v minimalnih količinah.

Železniki – Minuli mesec so zaradi vdora bakterij v javni vodovod Železniki pitno vodo morali klorirati intenzivneje kot običajno, zdaj pa že nekaj časa klor spet dodajajo v minimalnih količinah, zagotavljajo na občini. »Voda je zadnjih nekaj tednov bistveno boljša kot prej, ko je resnično smrdela po kloru in smo jo raje prekuhavali,« se strinja tudi krajanka s Studenega, ki je decembra za Gorenjski glas dejala, da med tuširanjem ne ve, ali je v bazenu ali domači kopalnici. Župan Mihael Prevc je že tedaj napovedal, da lahko tudi v prihodnje pride do intenzivnejšega kloriranja, saj obnova vodovoda v Plenšaku še ni končana, pa tudi naravni filtri, ki so bili poškodovani v predlanskih poplavah, še niso očiščeni.

Čeprav so bili občani Železnikov konec leta zaskrbljeni in so dvomili o kakovosti pitne vode, pa je kloriranje najpogosteje uporabljeni postopek dezinfekcije vode, pojasnjuje Majda Pohar z Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj. »V pitni vodi v Železnikih se občasno pojavljajo bakterije, ki lahko škodujejo zdravju. Med razlogi za mikrobiološko neskladnost pitne vode je še posebej pomembna sestava in geologija tal. Tla na tem območju imajo lastnosti kraških tal, ki nimajo samoočiščevalnih sposobnosti, kot jih imajo talne plasti pri podtalnici. Zaradi razpok pride voda s površine zelo hitro v stik s podzemno vodo. To se kaže v kaljenju in motnosti vode na viru v času močnejšega deževja ali taljenja snega ter v občasnem pojavljanju fekalnih bakterij. Razlogi za pojav bakterij so tudi gradbena dela v okolici vodovodnih objektov, starejši deli omrežja, ki slabo tesnijo, razpoke in okvare na omrežju,« je pojasnila Poharjeva.

Pred distribucijo v omrežje tako vodo običajno dezinficirajo s klorom. »Ta uniči bakterije in nekatere viruse, v običajnih koncentracijah pa ne uniči parazitov. Po zaključku reakcij mora voda obdržati nekaj prostega preostalega klora, njegova koncentracija v vodovodnem omrežju po opravljeni dezinfekciji naj znaša od 0,3 do 0,5 mg/liter, lahko pa je tudi nižja, če glede na okoliščine upravljavec zagotavlja stalno mikrobiološko skladnost pitne vode. Po stališču Svetovne zdravstvene organizacije znaša izračunana zdravstvena smerna vrednost prostega preostalega klora pet miligramov na liter,« je razložila Poharjeva in dodala, da pri uporabi kateregakoli klorovega preparata za dezinfekcijo nastajajo tudi stranski produkti, ki so lahko škodljivi. »A v primeru kloriranja pitne vode je absolutno najpomembnejše to, da dosežemo mikrobiološko ustrezno pitno vodo, da uničimo mikroorganizme, ki so lahko zdravju škodljivi.«

Po besedah Saše Lazar z Občine Železniki vzdrževalec vodovodnega omrežja tedensko in ob vsaki menjavi plastenke hipoklorita izvaja meritve prostega klora v pitni vodi na šestih lokacijah: »Na njih so določene mejne vrednosti prostega klora; v zbiralnikih in zajetjih znašajo 0,1-0,6 mg/l, na določenih hidrantih pa 0,2-0,5 mg/l.«