Nevestni vozniki

Želim, da ta moj prispevek objavite v rubriki pisma bralcev. Morda se bo nekomu le malo premaknilo na levi strani prsnega koša.

Bilo je 29. decembra 2008 okrog 11. ure dopoldne. Namenila sem se v trgovino Spar, ki mi je najbližja. S Šercerjeve ulice sem prečkala dovozno cesto za Radovljico na prehodu za pešce. Potem tudi preko drugega prehoda na cesti, ki vodi do osnovne šole. Od tam naprej pa so položene plošče, da prideš do parkirnega prostora. Ta dohod je bil zaparkiran z velikim dolgim tovornjakom, tako da je preprečeval dohod na parkirni prostor in potrebno ga je bilo obiti po vsej dolžini.

 

V trgovini sem se nedvomno pomudila pol ure, saj je bil čas predprazničnih nakupov in polno ljudi. Po opravljenem sem malo pogledala reklame in izlete ter potovanja pri turistični agenciji, potem pa še knjige, ki so bile razstavljene pred Mladinsko knjigo. Tako, da sem se gibala ob stavbi in ne po sredini parkirnega prostora z namenom, da se vrnem po isti poti, kot sem prišla. Ampak tisti tovornjak je bil še vedno parkiran na istem mestu. Ker sem bila operirana na kolku, hodim z berglo, sploh zdaj, ko so poti poledenele. Na koncu Sparove stavbe je malo umaknjena kavarna. Od tam, predvidevam, se je pripeljal z vzvratno vožnjo, ne da bi se prepričal, kaj je na njegovi 'trasi'. Pravzaprav ga nisem na začetku niti opazila, ampak njegova hitrost je bila vse prej kot primerna. Nekaj metrov od mene sta stala dva mladeniča in se pogovarjala. Ne vem, ali sta videla nastalo situacijo, ampak sta na hitro skočila do avta in s tem preprečila, da bi ta gospod naredil iz mene škatlo lego kock. Hvala!

 

V tem šoku nisem bila prisebna, da bi si ogledala registracijo, vendar sem registrirala le to, da je bil daljši osebni avto s Thulovim prtljažnikom na strehi in radovljiškimi registrskimi tablicami.

 

Gospod ni izstopil iz avta in se ni opravičil, temveč je potem pot nadaljeval.

 

Pravijo, da ni dobro, če premišljuješ o tem, kaj bi lahko bilo, če je bilo srečno naključje za mene, da se ni zgodilo nič tragičnega razen tega, da moje srce ves dan ni delovalo normalno.

 

Zdaj pa bi rada samo odgovore na naslednja vprašanja: kje so redarji v takih dneh? Kaj je tam počel tovornjak (imel je tuje registrske tablice) in oviral normalno pot do trgovine? Ne nazadnje, kaj se dogaja v glavi tako nevestnega voznika? Ali sem ga s tem vsaj malo »prisilila« k razmišljanju o neodgovorni vožnji?

 

Še enkrat iskrena hvala tistima dvema mladeničema, ki sta mogoče tudi le prekinila svoj pogovor in s tem omogočila, da sem prihod novega leta pričakala doma in ne na kirurškem oddelku bolnišnice Jesenice.

 

Jolanda Grce,

Radovljica