Raka materničnega vratu lahko preprečimo

Rak materničnega vratu je druga najbolj pogosta vrsta raka pri ženskah (takoj za rakom dojk), najbolj pomembni dejavnik tveganja zanj pa je okužba z visokorizičnimi humanimi papiloma virusi (HPV).

Tveganje, da se bodo pri ženskah, okuženih z njimi, razvile predrakave spremembe celic materničnega vratu, je kar dvestokrat višje kot pri ženskah, ki s HPV niso okužene. V zadnjem času za rakom materničnega vratu najpogosteje zbolijo ženske v starosti od 35 do 45 let (pred nekaj desetletji je bila to predvsem bolezen žensk starejših od 55 let), predrakave spremembe pa nastanejo pet do deset let prej. Pri ženskah, ki imajo že izražene blage predrakave spremembe materničnega vratu in so okužene s HPV, je tveganje za nastanek raka materničnega vratu stokrat povečano. Pri ženskah, pri katerih odkrijejo hude predrakave spremembe, pa je tveganje tristokrat večje.

Tudi brez težav redno h ginekologu

Za raka materničnega vratu je značilno, da se razvija zelo počasi: od blagih, zmernih, hudih predrakavih sprememb do začetnega invazivnega raka. Zaseva predvsem lokalno, torej v okolico mesta, kjer vznikne: nožnico, maternico, mehur, danko. Dolgo ne povzroča popolnoma nobenih težav. Ko se te pojavijo, je bolezen običajno že v napredovani fazi, zdravljenje pa je težje in manj uspešno. Zato je zelo pomembno, da se odkrijejo in zdravijo že predrakave spremembe. Poleg cepljenja, ki sploh prepreči okužbo z virusi HPV in odpravi najbolj pomembni faktor tveganja in ki je pri nas še na prostovoljni bazi, so redni preventivni ginekološki pregledi (enkrat na tri leta za vse ženske starejše od 20 let) tisti, s katerimi pravočasno odkrijejo sumljive spremembe. Pomen slednjih dokazuje tudi podatek, da je incidenca raka na materničnem vratu na Finskem, kjer je redno pregledanih več kot 70 odstotkov žensk, le 5 na 100.000 žensk, pri nas pa štirikrat več. Kljub temu veliko Slovenk na preventivne ginekološke preglede ne hodi. Nenormalne celice materničnega vratu odkrije presejalni test PAP, ki je 80- do 90-odstotno zanesljiv.

Stadiji bolezni in 5-letno preživetje

Rak materničnega vratu običajno vznikne na delu, kjer se prepletajo ploščate celice krovnega tkiva dela zunanjega materničnega ustja in cilindrične žlezne celice krovnega tkiva kanala materničnega vratu. Začne se s predrakavimi spremembami, za katere so značilne nepravilnosti v diferenciaciji in obliki celic. Govorimo o cervikalni intraepitelni neoplaziji (CIN). Glede na to, kako spremenjene so celice, ločimo dobro, zmerno ali slabo diferencirani tumor. Pri dobro diferenciranem tumorju je prognoza za preživetje boljša, vendar ne gre pozabiti, da nanjo vplivajo tudi drugi dejavniki. V 80–90 odstotkih raka na materničnem vratu gre za ploščatocelični oziroma planocelularni karcinom, v 10–30 odstotkih pa za adenokarcinom. Rak materničnega vratu ima štiri stadije. Pri stadiju I bolezenske spremembe niso vidne s prostim očesom in jih potrdi mikroskopska preiskava. Pri stadiju II se tumor razrašča v okoliško tkivo, vendar ne sega do medeničnih sten. Pri stadiju III tumor sega na steno male medenice in v spodnjo tretjino vagine, pri stadiju IV pa tumor sega v veliko medenico, črevesje, mehur, danko, oddaljene bezgavke. Petletno preživetje pri stadiju I je več kot 85-odstotno, pri stadiju II 50-odstotno, pri stadiju III 25-odstotno in pri stadiju IV 5-odstotno. Znaki bolezni so krvavitve pri spolnih odnosih, močni izcedki iz nožnice, tope bolečine v spodnjem delu trebuha, pekoča bolečina v križu, ki se širi v eno ali obe nogi, neredne ali dolgotrajne menstruacije, težave pri odvajanju urina in blata, slabokrvnost in hujšanje.