Računalnik in jaz: Ali časopisi izumirajo?

Besedilo: Robert Guštin
Kategorija: GG Plus / sobota, 10. januar 2009 / 06:00

Lansko leto je bilo izjemno težko za nekatere časopise, pri čemer izstopajo časopisne hiše iz Amerike, padec pa je zaznati tudi drugod po svetu.

Posledično zaradi prisotne in ponekod grozeče recesije se je bistveno znižal obseg oglaševanja in komercialnih objav, tako da je izpad prihodka precejšen. Časopisi morajo tako najti nove vire financiranja, nujno pa morajo pospešiti razvoj časopisnega medija in ponuditi nove, bogatejše vsebine ter storitve. Le tako bodo lahko obstali. Eden od takih časopisov je tudi Chicago Tribune, ki se spopada z majhnimi oglaševalskimi vložki in je tako na robu preživetja.

Raziskave in razprave kažejo, da časopisi na splošno umirajo. Razprava o umiranju časopisov ni nova, o tem se govori že vse od pojava radia, vendar pa so časopisi vedno znova odbili vse »napade« in preživeli. Internet je najresnejši tekmec časopisom. Večina so si časopisi ustvarili svoje spletne edicije, vendar bolj v smislu enega kanala več za podajanje informacij. Leta 2003 so se v besednjaku množic pojavili blogi, ki omogočajo novo vrsto novinarstva in podajanja informacij oziroma novic. Spletni mediji imajo možnost doseganja večjega občinstva kot znane svetoven časopisne hiše, kot je npr. New York Times, povrh vsega pa so stroški doseganja tega občinstva precej manjši od stroškov tiskanih časopisov. Ne smemo pozabiti tudi na oglaševanje, ki predstavlja precejšen del časopisnih prihodkov.

Veliko časopisnih hiš mora zaradi denarnih težav odpuščati svoje osebje, kar se odraža v nižji kakovosti prispevkov, rezultira pa lahko tudi v prenehanju delovanja in izhajanja časopisa. Če časopis izgublja svoje primarno klasično bralstvo, lahko postane težava tudi vzdrževanje spletnega časopisa in ohranjanje spletne kakovosti ter spletne blagovne znamke. V času krize se spreminja tudi oglaševanje, saj ima vedno več podjetij težave, v oglaševalskih podjetjih pa je vse več mladih, ki razmišljajo o spletu, saj jim je ta medij bolj domač, kot časopisi, kar spet rezultira v obsegu oglaševanja.

Opaziti je moč tudi pojav decentralizacije novinarstva. Google je postal zbiratelj vsebin, Wikipedia vir za preverjanje, blogerji pa ustvarjalci novic. Blogerji niso nujno novinarji v časopisnem pomenu besede, vendar pa blogosfera ustvarja svoje novinarje s svojimi pravili in drugačnim pristopom, ki pa na neki način ni nič manj legitimen od klasičnega časopisnega novinarstva. Novinarstvo torej postaja vedno bolj decentralizirano, kar sploh ni nujno slabo. Če združimo klasične in spletne novinarje, dobimo zelo bogate in raznovrstne vsebine, pri tem pa so novice in informacije napisane na način, ki je razumljiv kar najširšemu krogu bralcev.

Poleg vsebin, novic in informacij pa morajo časopisi bralcem ponuditi več. Na spletu morajo izkoriščati vse prednosti in možnosti Web 2.0 tehnologije. Nabor svojih vsebin mora biti razširjen s storitvami, kot so ponudba vstopnic za kulturne in športne prireditve, prodaja blaga in storitev v povezavi s časopisnimi vsebinami, omogočanje kreiranja lastnih vsebin, zagotavljanje medsebojne komunikacije in tvorjenje interesnih spletnih omrežij. Časopisi lahko preživijo le, če svojo dejavnost razširijo, razširijo krog bralcev in uporabnikov vsebin, ponudijo več kot le suhoparno branje, pri tem pa upajo na lojalnost občinstva.

Recesija ni orožje, ki bi pokončalo časopise. Ti so ob pravilnem odzivu in prilagoditvi novo nastali situaciji ter pri ponudbi razširjenih vsebin in storitev še vedno medij, ki obstaja in bo tudi v prihodnje. Internet mu lahko tu le pomaga, z roko v roki dosegata veliko večji obseg populacije in podajata vsebine na nov, drugačen in bolj odziven način. Bralci pa smo tisti, ki odločamo o tem ali se časopis obdrži ali ne. Naše soustvarjanje vsebin dela časopis, v katerikoli obliki že, bliže nam, lažje razumljiv in predvsem aktualen.