LIP Bled dobil partnerja

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / sobota, 10. januar 2009 / 06:00

V LIP-u Bled so se odločili podjetje razdeliti na dve družbi in 35 odstotkov programa opažnih plošč prodali avstrijskemu Hasslacherju.

Ljubljana – V sredo so na Gospodarski zbornici Slovenije predstavili zanimivo odločitev vodstva LIP-a Bled, katerega člani so tudi njegovi lastniki, da si s prodajo 35 odstotkov programa proizvodnje opažnih plošč v Bohinjski Bistrici pridobijo strateškega partnerja. Po triletnem sodelovanju, predvsem pri skupnem trženju opažnih plošč, so se odločili za kapitalsko povezavo z avstrijsko družbo Hasslacher. »Z združenimi močmi se bosta LIP Bled in Hasslacher lažje spopadla z izzivi, ki jih prinaša prihodnost, saj je močno zmanjšanje povpraševanja na svetovnem trgu občutno prizadelo evropsko lesno panogo. Zato je dvig produktivnosti, znižanje proizvodnih stroškov in intenzivno sodelovanje podjetij koristno in potrebno ter ima za obe podjetji velike prednosti,« sta bila na predstavitvi prepričana glavni direktor LIP-a Bled Alojz Burja in direktor ter lastnik skupine Hasslacher Cristoph Kulterer.

Za internacionalizacijo podjetij

S kapitalsko povezavo na programu opažnih plošč želita podjetji, ki se v času globalizacije zavedata pomena internacionalizacije, doseči številne sinergije, zlasti z optimizacijo pri nabavi hlodovine, z večjo proizvodno-stroškovno učinkovitostjo proizvodnje, povečanimi sredstvi za raziskave in razvoj novih izdelkov in storitev na osnovi predelave lesa in z dodatnimi razširitvami prodajnih asortimentov obeh podjetij. Alojz Burja je odločno zanikal, da bi bila prodaja deleža v programu opažnih plošč, ki v celotnem LIP-u predstavlja 40 odstotkov, v kakršni koli zvezi z odplačevanjem kreditov menedžerjev, ki so kupili podjetje, in zagotovil, da bodo vso kupnino vložili v avtomatizacijo in siceršnjo modernizacijo tega programa. Koliko je znašala kupnina, direktorja nista želela razkriti.

Sorodni in različni

Zanimiva je tudi primerjava obeh podjetij, ki sta se odločili za povezovanje. LIP Bled je drugo največje slovensko lesnopredelovalno podjetje, ki je lani praznovalo 60-letnico, s 650 zaposlenimi ustvari letno 42 milijonov evrov prometa, od tega dve tretjini na tujih trgih. Polovico predstavlja blejska proizvodnja notranjih vrat (lani so odkupili tudi tovrstni program škofjeloške Jelovice in postali največji proizvajalec notranjih vrat na Balkanu), 40 odstotkov predstavlja program opažnih plošč v Bohinjski Bistrici, ki jih izdelajo letno 1,5 milijona kvadratnih metrov in so med vodilnimi proizvajalci v Evropi, preostalo pa proizvodnja masivnega pohištva, ki pa se v zadnjih letih pomembno zmanjšuje.

Podjetje Hasslacher je bilo ustanovljeno pred 108 leti in je četrto največje lesnopredelovalno podjetje v Avstriji, štiri generacije v družinski lasti. S štiristo zaposlenimi ustvari 140 milijonov evrov prometa (torej skoraj 5,5-krat več na zaposlenega). Na treh modernih žagah na Koroškem letno razžagajo milijon kubičnih metrov hlodovine, proizvajajo različne oblike stavbnega pohištva, lepljene nosilce in polizdelke za montažne hiše, 75 odstotkov prodaje ustvarijo z izvozom. Iz odpadne biomase proizvajajo toplotno in električno energijo v dveh sodobnih elektrarnah.

Lip Bled bodo delili

Za uresničitev avstrijskega nakupa programa opažnih plošč pa bo po besedah Alojza Burje potrebna reorganizacija družbe LIP Bled, ki naj bi ta proizvodni program v Bohinjski Bistrici »osamosvojila« v obliko hčerinske družbe z imenom (če bodo zanj dobili soglasje okolja) LIP Bohinj, medtem ko bi proizvodnja notranjih vrat in masivnega pohištva (tega nameravajo v prihodnosti preseliti na Bled) ostala v družbi LIP Bled. Zanimivo je tudi, da direktor Burja ni izključil možnosti, da bi v prihodnosti avstrijski partner povečal svoj lastniški delež celo v večinskega, dejal pa je, da bodo vsekakor v tem primeru ohranili kontrolni delež. Da je sodelovanje že trdno, so nam ponazorili tudi s skico skupnega razstavnega prostora LIP-a, Hasslacherja in Jelovice na bližnjem sejmu BAU München 2009.

Na vprašanje, kako trenutno na poslovanje vpliva gospodarska kriza, smo izvedeli, da jo je bilo čutiti že vse leto 2008, zato trenutno, ko tudi ni sezone povpraševanja, v Bohinjski Bistrici delajo 32 ur in na Bledu 36 ur na teden.

Povezovanje za vzor

Sicer pa predstavitev kapitalskega povezovanja med LIP-om in Hasslacherjem ni bila slučajno na GZS. Prisotni generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je opozoril, da je lahko tako povezovanje za vzor, saj slovenska lesnopredelovalna industrija, ki je bila nekoč naš industrijski paradni konj, danes ob vsej svoji razdrobljenosti in majhnosti pomeni veliko manj, kot bi lahko. Nujno je prestrukturiranje panoge, povezovanje in ob podpori države tvorno sodelovanje celotnega sektorja – od lastnikov gozdov, gozdarske panoge do lesne predelave. Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS so se tega že lotili lani poleti in jeseni podpisali pismo o nameri za izvedbo strateškega panožnega projekta Gozd in les za trajnostni razvoj Slovenije. Takšno prestrukturiranje je že uspelo v Avstriji, kjer je prav lesnopredelovalna panoga zgodba o uspehu.