Zimzeleni Gatnik

V novem delu Narodne Galerije v Ljubljani je na ogled pregledna razstava oblikovalskih in likovnih stvaritev ter fotografij Kostje Gatnika z naslovom Kaj sem videl 1968-2008.

Praznične in popraznične dni je izlet v prestolnico, z namenom užitja lučk v starem delu mesta in obiska katere od stojnic s kuhanim vinom, vredno izkoristiti tudi za ogled katere od aktualnih razstav v ljubljanskih razstaviščih. Ena takih je nedvomno razstava Kaj sem videl 1968-2008, akademsko izobraženega slikarja, grafika in ilustratorja Kostje Gatnika, v prvem nadstropju novega dela Narodne galerije. V štiridesetletnem ustvarjalnem opusu je ilustriral in opremil več kot 80 knjig, oblikoval številne ovitke za plošče, plakate, naslovnice revij, koledarje, oblikoval je lutke, gledališke kostume in objavil nekaj kultnih slovenskih stripov. Na razstavi, ki sta jo postavila kustosa Marija Lorenčak in Andrej Smrekar, je na ogled več kot petsto del v različnih tehnikah in žanrih, ki jih je Gatniku pomagal odbrati oblikovalski kolega Ranko Novak.

Kostja Gatnik nedvomno sodi med osrednje osebnosti slovenskega grafičnega oblikovanja in ilustracije. Njegova miselna širina se vseskozi odraža v njegovih delih, kar prepoznavamo na razstavi, ki nas vodi od kultnega stripa Magna Purga, naslovnic Tribune in Mladine, do ilustracij za otroške knjige, naslovnic plošč, celostnih podob za slovenska podjetja in njegovih plakatov. V uvodnem delu si lahko ogledamo fotografije iz opusov Šumi, ZDA, Pariz in razno. Če v drugih iščemo predvsem umetniško noto, so fotografije »šumijevcev« izpred in iz legendarnega ljubljanskega lokala dokument iz zgodnjih sedemdesetih let. »Ne rabim elesdija, ne rabim marihuane, z eno flašo šnopca letim sredi Ljubljane,« preberemo na naslovnici študentske revije Tribuna z datumom 19. novembra 1970. Že naslednji del razstave nas povede v svet kultnega stripa Magna Purga, ki ga je Gatnik izdal leta 1972 (in je bil pred leti ponatisnjen), pano na desni pa nam avtorja razkriva kot oblikovalca celostnih podob znanih slovenskih podjetij. Zagotovo so izstopajoči njegovi plakati, posebej tisti v realsocialistični maniri, ki je leta 1985 vabil na Novi rock, v reviji Mladina pa je z naslovnicami sooblikoval slovensko osamosvojitev. Bil je »dvorni oblikovalec« plošč skupine Atomsko sklonište, oblikoval je plošče skupine Jutro, pa Domiceljev album V živo … Mlajši in odrasli bralci na razstavi prepoznajo njegove like iz slikanic ali pa naslovnic knjig Arta Paasilinne. Oznaka, da gre za oblikovalskega genija, ni pretirana, da tudi v prihodnje ostaja zvest svoji miselni svobodi, pa nam na najlepši način dokazuje s še svežim predlogom za fontano, tako imenovano Pikijevo fontano. Predlagam, da si predlog ogleda aktualna kranjska oblast. Marsikateri turist bi v Kranj prišel samo zaradi fotografije na fontani.