Med sosedi 122

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 29. december 2008 / 06:00

Koroški deželni zbor je v drugem poskusu sprejel resolucijo, s katero poziva avstrijsko vlado k sprejemu ureditve, po kateri na Koroškem ne bodo več postavljali dodatnih dvojezičnih krajevnih tabel. Za resolucijo so glasovali deželni poslanci Zavezništva za prihodnost Avstrije (BZO) nekdanjega deželnega glavarja Jörga Haiderja, svobodnjaške stranke (FPO) in trije od štirih poslancev avstrijske ljudske stranke (OVP), proti pa so bili poslanci socialdemokratske stranke (SPO) in zelenih. Po mnenju deželnega zbora bi bila to »končna ureditev vprašanja dvojezičnih krajevnih napisov«. Deželni zbor je zahteval tudi tajno ugotavljanje pripadnikov slovenske manjšine.

Proti sklepu koroškega deželnega zbora je najostreje protestiral Narodni svet koroških Slovencev in v pismu prosil predsednika Republike Avstrije Heinza Fischerja, naj zaščiti pravice Slovencev na Koroškem. Narodni svet je v pismu zapisal, da je bila s tem sklepom deželnega zbora »dosežena skrb vzbujajoča razsežnost politike, ki je usmerjena proti koroškim Slovencem.«Avstrijsko ustavno sodišče je doslej objavilo že 17 odločb o dvojezični topografiji, od katerih še nobena ni bila uresničena. Takšen sklep deželnega zbora je bil mogoč samo zato, ker so proti pravicam Slovencev na Koroškem glasovali tudi poslanci ene od vladnih strank.

Zanimivo novico o dejavnosti Slovencev v Kanalski dolini v Italiji nam je poslal predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika Rudi Bartaloth. Glasbena šola Tomaž Holmar za Kanalsko dolino in Slovensko kulturno središče Planika sta ob pomoči krajevne gorske skupnosti izdali zgoščenko z naslovom »Tako so peli – Cosi' cantavano«. »Na zgoščenki so zbrane nekatere pripovedi in pesmi, skupaj jih je 15, ki so bile posnete večinoma v Ukvah med letoma 1968 in 1972. Največ jih je posnel dr. Pavle Merku, ki jih je nato podaril Narodopisnemu inštitutu Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Posnetki, ki so bili napravljeni s takratno tehnologijo v neprimernih prostorih, največ v gostilni, so bili ohranjeni na starih in deloma že pokvarjenih trakovih, so na zgoščenki predstavljeni tako, kot so bili registrirani v originalu. Vsekakor sta se morala založnika zgoščenke potruditi za izdajo kvalitetnega izdelka,« je napisal Rudi Bartaloth. »Glasbeno in tehnično svetovanje je opravil profesor glasbe Manuel Figelj. V kratkem bo izšla še spremljajoča knjižica z izvirnimi besedili pesmi s prevodom v italijanščino. Izdajo knjižice je podprl tudi urad slovenske vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Zgoščenka, upamo, da ji bo sledila še druga, je prispevek slovenskih ustanov, ki delujejo v Kanalski dolini, k ohranjevanju pevske in kulturne dediščine ter spodbuda za raziskovanje na ozemlju, kjer je še prisotna slovenska avtohtona govorica,« končuje sporočilo Rudi Bartaloth.