Krajani so se združili v neformalno civilno iniciativo in se že večkrat zbrali v Domu krajanov na Primskovem, nazadnje v petek. (Foto: Matic Zorman)

Bodo namesto vrtičkov bloki

Vrtičkarji na lokaciji med Planino in Primskovim so dobili odpoved najemnih pogodb, v gosto naseljeni soseski naj bi bile namesto zelenega pasu novogradnje. Občane, ki živijo v bližini, skrbi, kakšne in kako visoke bodo te gradnje.

Kranj - Mestna občina Kranj s koncem leta odpoveduje pogodbe za najem vrtičkov v soseski na Klancu v smeri od trgovine Spar do Likozarjeve ceste. Gre za občinsko zemljo, ki se bo prodala. Kot je povedal občan Milan Kosi, tamkajšnje stanovalce skrbi, da bodo na teh parcelah namesto stanovanjskih hiš novi lastniki zemljišča gradili stanovanjsko-poslovni kompleks v več nadstropjih. Razlog za strah so našli v lokacijski informaciji, v kateri piše, da bo območje namenjeno stanovanjskim, trgovskim, gostinskim, obrtnim, storitvenim in poslovnim stavbam. »Nikakor v ospredje ne sme priti kapital pred kakovostjo življenja ljudi. Zdaj imamo na eni strani ceste strnjeno sosesko hiš, na drugi strani sosesko blokov. To je še sprejemljivo, ni pa sprejemljivo, da bi namesto koščka naravnega okolja v sosesko dobili visoke novogradnje,« je povedal Kosi, ki se je z okoli petdesetimi somišljeniki povezal v neformalno civilno iniciativo. Kot je poudaril Kosi, Aarhuška konvencija, katere podpisnica je tudi Slovenija, zagotavlja, da se brez soglasja prizadetih prebivalcev ne sme graditi.

Kranjski podžupan Igor Velov je povedal: “Prodaja teh parcel je v občinskem proračunskem programu. Dvakrat smo zazidljive parcele neuspešno dražili. Povedali pa smo tamkajšnjem prebivalcem, tudi najemnikom vrtičkov, da lahko oddajo ponudbe za odkup parcel.« Velov je omenjal - v nasprotju z lokacijsko informacijo - gradnjo vrstnih hiš. »Po prostorsko ureditvenih pogojih so dovoljene novogradnje s pritličjem, enim nadstropjem in mansardo,« je povedal. Na problem se je odzval tudi Primož Kern, član Sveta Krajevne skupnosti Primskovo, v kateri so omenjene parcele: »Krajevna skupnost se je aktivno vključila v reševanje problema. Najbolj primerna bi bila ozelenitev zemljišča. Če to ne bo mogoče, bomo zagovarjali gradnjo v obstoječih gabaritih in ne gradnje obsežnih stavb. S tem smo seznanili vodstvo kranjske občine.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / ponedeljek, 17. september 2018 / 15:13

Nadaljevanje obnove avtoceste mimo Jesenic

Jesenice – Po zaključku glavne turistične sezone se začenja obsežnejša obnova dela cestišča gorenjske avtoceste A2 med priključkoma Jesenice vzhod (Lipce) in Jesenice zahod (Hrušica) proti Karavank...

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:55

Ultratekaška legenda v ZDA

Jeseničanka Petra Pirc, ki od študentskih let živi v Ameriki, je ena najboljših ekstremnih tekačic v Združenih državah Amerike. Imenujejo jo kar "legenda ekstremnih gorskih tekov". Zmaguje na gorskih...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:41

Težki časi za kranjsko Slogo

Kmetijsko gozdarska zadruga Sloga Kranj preživlja težke čase. Ob veliki zadolženosti, ki bo še najmanj pet let bremenila poslovanje, je zadruga lansko poslovno leto sklenila z nekaj več kot 1,2 milijo...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:37

Alprem z novimi vsebinami

Območje nekdanjega industrijskega podjetja Alprem v središču Kamnika se razvija v vse bolj živahen del mesta. Namesto propadajočih zidov so ob podpori lastnika stvari v svoje roke vzeli društva in mla...

Kultura / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:26

Naprej z nasmehom

Gledališče slepih in slabovidnih Nasmeh je v Kulturnem domu na Breznici navdušilo občinstvo z avtorsko gledališko predstavo Kako naprej?.

Šenčur / ponedeljek, 4. maj 2015 / 14:24

Televizijo so hodili gledat v zadrugo

Etnolog dr. Jože Hudales, urednik knjige Šenčur in Šenčurjani okrog leta 1960, je v Šenčurju predstavil delo, ki je nastalo po gradivu ameriškega antropologa Joela M. Halperna iz leta 1961/62.