Združitev je pred vrati

Povezovanje z Abanko je aktualno, nadaljujejo se razgovori med upravama bank, glavnimi lastniki, z idejo so dokaj natančno seznanjeni v Banki Slovenije, dogovorjeni pa so tudi že sestanki s pristojnima ministroma v aktualni vladi. Ne glede na to, kakšen bo postopek združevanja, bi rad zelo jasno povedal, da proces povezovanja nima elementov sovražnega prevzemanja, pravi Gorazd Trček, predsednik uprave Gorenjske banke.

Letos ste odpovedali tradicionalno prednovoletno srečanje imetnikov zlatih kartic Activa, zadnja leta je bilo na Brdu, zakaj ste se tako odločili?

"Odločitev o odpovedi tradicionalnega srečanja je bila zagotovo težka. Razlogov zanjo pa kar nekaj, pri čemer je bil temeljni ta, da v Gorenjski banki želimo pozornost namenjati celotni strukturi naših strank, to pa pomeni tudi različnost pristopa do fizičnih in pravnih oseb. Srečanja bodo zato bolj prilagojena strukturi komitentov in začetek je bil že poskus Evropskega poslanskega večera, ki je bil namenjen predvsem podjetjem. Seveda bodo srečanja predvsem tematska, lokacije verjetno različne, vse pa prilagojeno ekonomskim razmeram. Nenazadnje smo banka s posluhom in tudi zaostrene gospodarske razmere smo dokaj hitro zaznali in tudi odpoved srečanja je treba razumeti kot jasno sporočilo: v banki bomo na vseh področjih ravnali tako, da bomo ostali stabilna, visoko likvidna, kapitalsko močna in zaupanja vredna banka. Bolj kot s srečanji, želimo naše komitente navduševati z visoko kakovostjo storitev, konkurenčnimi pogoji, z aktivnim vključevanjem v razreševanje vsebin, ki so nujne za čim boljšo kvaliteto življenja na območju, kjer delujemo: kultura, zdravstvo, humanitarne dejavnosti in še bi se našlo."

Vodenje Gorenjske banke ste prevzeli spomladi, jeseni se je začela recesija, kako se odraža v banki?

"Ne poznam prav veliko resnih poslovnežev, ki bi v teh razmerah lahko izjavili, da trenutnih svetovnih razmer v poslovanju družbe, ki jo vodijo, ne občutijo. Intervencije centralnih bank in vlad v Evropi in Združenih državah Amerike dosegajo obsege, ki so bili še pred pol leta nepredstavljivi, ukrepi so usklajeni, pa še ni pravih učinkov. To sicer ne more biti znak za paniko, zagotovo pa kaže na to, da je težava resna. Ključno ostaja zaupanje in za Gorenjsko banko lahko rečem, da sta se predvsem v preteklosti mnogokrat očitana konzervativnost in previdnost izkazali kot nesporni kvaliteti, ki danes Gorenjski banki omogočata, da nemoteno izvaja svoje poslanstvo. Principi presojanja bonitet ostajajo nespremenjeni, le rizičnost okolja in s tem posameznih dejavnosti, podjetij in posamičnih projektov pomenijo, da nekomu sredstva postanejo nedostopna, da večje tveganje pomeni višje pribitke, da se ročnost odobrenih kreditov krajša in da ob kreditu v banki bolj agresivno kot doslej ponudimo še druge bančne storitve."

Kako bo po vaši oceni recesija prizadela gorenjsko gospodarstvo?

"Dejstvo je, da je tudi gorenjsko gospodarstvo vezano na izvoz in če v glavnih uvoznicah naših produktov napovedujejo recesijo, bo zagotovo to imelo vpliv tako na obseg poslovanja in zaposlenosti kot tudi na dosežene rezultate gorenjskih podjetij, seveda različno od dejavnosti do dejavnosti. Tisti, ki so izkoristili leta visoke rasti, ko je bilo zaradi visoke konjunkture nekoliko lažje osvajanje novih trgov, tisti, ki so nadpovprečno vlagali v razvoj novih produktov in tehnologij, bodo zagotovo lažje prebrodili obdobje upočasnjene rasti. Najbolj težko bo zagotovo tistim, ki so se na valu visoke rasti svetovnega gospodarstva uspavali. Zagotovo se bomo morali sprijazniti z nižjimi stopnjami rasti, nižjimi donosi na kapital, spremeniti odnos do varčevanja in okolja, zagotovo bomo tudi nekoliko spremenili naš sistem vrednot. Tudi kakšne poteze multinacionalnih družb se nam bodo lahko zdele nerazumljive, saj bo njihov cilj maksimiranje dobička in če bo to pomenilo selitev proizvodenj v cenejša okolja, sem prepričan, da se bodo o tem zelo hladnokrvno odločili. Prag tolerance za neučinkovito, nedonosno poslovanje se bo nenazadnje tudi s spremenjeno lastniško strukturo vztrajno zmanjševal, tudi na Gorenjskem."

Kako ocenjujete dosedanje ukrepe države in Banke Slovenije?

"Doslej pripravljeni in sprejeti ukrepi so dobra platforma. Reakcije vlade ob odlični asistenci Banke Slovenije so bile primerno hitre, dejstvo pa je, da so v državah, kjer so hitreje zaznali resnost razmer in niso gradili zgolj na domnevah, da je njihov gospodarski sistem imun na svetovna dogajanja, določene ukrepe sprejeli hitreje. Niso jih samo sprejeli, jih že tudi pospešeno izvajajo. Krizne razmere so pokazale še nekaj, pravila ravnanja, ki veljajo za vse članice evrske monetarne unije, so odlična za normalne razmere, v trenutnih razmerah pa vsaka članica išče svoje, lastnim razmeram prilagojene rešitve in večja, močnejša, ko je članica, bolj izvirne so lahko rešitve in manj kritik doživijo. Tudi pomoč posamezni panogi je razumevana različno, od tega, da je v enem primeru razumljena kot nedovoljena intervencija države, ki pomeni kršitev pravil konkurence, v drugem pa, da gre pač za ukrep, ki je nujen za rešitev celotnega gospodarstva, če ne celo ključnega pomena za preprečitev bankrota kar cele države. Tekoče aktivnosti naše vlade in kriznega štaba ministrov razumem predvsem kot zadnje priprave pred sprožitvijo domišljenih mehanizmov, ki bodo slovenskemu bančnemu sistemu in posledično gospodarstvu zagotovili prepotrebno likvidnost. Pričakovanja nas vseh so, da postopki ne bi dobili preveč birokratsko administrativnega naboja. Dejstvo je, da je položaj bank zelo različen in zato bodo tudi njihovi/naši odzivi različni. Izkoriščena državna poroštva bodo med drugim pomenila resne omejitve pri dividendni politiki, plačah in nagradah, a verjamem, da to ne bodo glavna vodila pri odločitvah o najemu poroštva."

Verjetno so vam porasli depoziti, kako ocenjujete tekmovanje bank pri obrestnih merah, kar je že pokaral guverner dr. Marko Kranjec, verjetno gre pri tem za problem jamstva, ki ga je Banka Slovenije dala za vse vloge?

"Razmere na denarnem trgu so nenavadne, politika obrestnih mer pa odraz različnega položaja posamezne banke. Prioritete bank so različne, naša je na področju občanov zelo jasna, z atraktivno ponudbo za depozite ročnosti do 180 dni želimo v banko privabiti varčevalce, ki bodo sledili dva cilja: relativno visoko obrestno mero in visoko fleksibilnost pri razpolaganju z vezanimi sredstvi. Jamstvo države, ki ga omenjate, zagotovo ni problem, to je bila zagotovo edino prava poteza in je v trenutnih razmerah uveljavljen vzorec Evrope, zato bi bilo hudo narobe, če ga ne bi pravočasno prevzeli tudi v Sloveniji. Ob stabilizaciji na finančnih trgih in povrnitvi zaupanja se bo po moji oceni jamstvena shema spremenila."

V javnosti nastaja vtis, da banke blokirajo gospodarstvo, da ne dajejo posojil podjetjem?

"Nekaj o tem sem sicer že povedal, predvsem grožnja recesije in občutljivost posameznih panog odločilno vplivata na denarne tokove podjetij in s tem na njihovo sposobnost vračanja kreditov in rednega plačevanja obveznosti iz naslova obresti. Razmere, ki vladajo v svetu in pri nas, v Sloveniji zaenkrat v bistveno manjšem obsegu, močno povečujejo tveganja in vse manj je podjetij in projektov, ki izpolnjujejo sicer nespremenjene bančne kriterije za odobritev kredita. Na obseg kreditiranja vpliva tudi negotovost pri pridobivanju dolgoročnih sredstev iz tujine, trenutne rešitve v okviru ECB so izrazito kratkoročne, tiste, ki jih pripravlja vlada, pa so tik pred implementacijo, pri čemer pa odziv tujih bank kljub vsemu ostaja delna neznanka."

Kakšen je letošnji poslovni rezultat Gorenjske banke?

"V Gorenjski banki želimo v svoji miselnosti in ravnanjih biti zmagovalci, in doseženi rezultati naj bi to odražali. Zaradi tega je jasna naša stalna težnja za izboljševanju doseženega, a ko se borzni trgi v enem letu zrušijo za skoraj 60 odstotkov, ko tuje banke zaradi lastnih sanacij niso sposobne izpolniti svojih obljub, je tudi rezultat, ki bo slabši od lanskega in blizu načrtovanega, po mojem mnenju dober. Končna ocena je sicer stvar presoje lastnikov. Rezultat je predvsem obet, da ima banka primerne odgovore na trenutne razmere na finančnih trgih, da ima ustrezen razvojni potencial, hkrati pa je lahko tudi svojevrsten opomin, da je treba zelo tenkočutno ravnati s komitenti. Samo posluh, ob veliki meri inovativnosti, novih idejah, ob hkratnem osvajanju novih trgov in tržnih segmentov in jasnem upoštevanju zlatih pravil tradicionalnega bančništva, so kombinacija, ki vodi do uspeha. Če pa dodamo še strokovnost ekipe, izjemno pripaden kolektiv ter lastnike, ki imajo dolgoročen koncept razvoja banke, potem smo zanesljivo sposobni učinkovito odgovoriti tudi na krizne razmere."

Kakšne dividende lahko za letošnje leto pričakujejo lastniki?

"Kakšne pričakujejo naši lastniki, verjetno ni težko uganiti, verjamem pa, da bo tudi pri lastnikih prevladalo spoznanje, da je v zaostrenih razmerah potrebno ohranjati kapitalsko močno, visoko likvidno banko in taka Gorenjska banka za nameravane povezovalne procese tudi mora biti."

Kako daleč je povezovanje z Abanko, slišimo, da jo bo Gorenjska banka prevzela?

"Povezovanje je aktualno, nadaljujejo se razgovori med upravama bank, glavnimi lastniki, z idejo so dokaj natančno seznanjeni v Banki Slovenije, dogovorjeni pa so tudi že sestanki s pristojnima ministroma v aktualni vladi. Združitev bank je končni cilj, izbrati pa je potrebno najbolj optimalno pot, tako, ki ne bo pomenila likvidnostnega izčrpavanja in slabitve kapitalske moči, saj je namen dobiti banko, ki bo resen igralec ne samo na slovenski bančni sceni. Ne glede na to, kakšen bo postopek združevanja, bi rad zelo jasno povedal, da proces povezovanja nima elementov sovražnega prevzemanja."

Uprava Gorenjske banke je še vedno dvočlanska?

"Dejstvo, da je uprava dvočlanska, ni usodno, zagotovo pa bi bilo bolje, če bi že bila kompletna. Prepričan sem, da je Tilen Zugwitz, čigar kandidaturo je na moj predlog potrdil tudi Nadzorni svet Gorenjske banke, zelo primeren, strokovno ustrezen kandidat. Podobno je ugotovila tudi Banka Slovenije, res pa je, da sta bila pri odločitvi, ob doslednem upoštevanju določil Zakona o bančništvu, delovne izkušnje in njegova mladost elementa, ki sta imenovanje začasno odložila. Prepričan sem, da bo na mestu izvršnega direktorja za prodajo pridobil zahtevane dodatne izkušnje in računam, da bomo potem skupaj s Srečkom Korberjem kompetentna tričlanska uprava."

V zadnjih mesecih ste znižali cene bančnih storitev, za okenci so mlada, prijazna dekleta, zdi se, da je v Gorenjski banki zavel nov, tržni veter?

"Gorenjska banka je banka s tradicijo in kot taka odlična. Smo pa v obdobju tektonskih premikov in bilo bi najmanj čudno, če se tem spremembam ne bi prilagajala tudi banka. To prilagajanje bo uspešno samo, če se bomo nujnosti sprememb zavedali vsi, ki smo zaposleni v Gorenjski banki in če jih bodo v nadaljevanju zaznali in ocenili kot prave tudi naši sedanji in bodoči komitenti, fizične in pravne osebe. Če bomo želeli izkoristiti redke ponujene priložnosti, predvsem pa si znali ustvariti in poiskati nove, moramo povečati tržne aktivnosti, uveljaviti nove tržne prijeme, povečati našo prisotnosti na terenu, neprestano utrjevati našo prepoznavnosti in za vse to moramo imeti odličen, strokovno usposobljen in pripaden kolektiv. Veseli me, če ste opazili spremembe za okenci, še bolj pa bom vesel, ko mi boste sporočili, da se pred okenci poleg naših zvestih strank, tistih, ki jih že dolgo srečujete, pojavlja vedno več novih, vam nepoznanih, delavke za okenci pa so jih, tudi po vaši presoji, postregle hitro, prijazno in strokovno."