Zastrupljanje s hrano nas stane več tisoč evrov

Besedilo: Mojca Šimenc
sobota, 20. december 2008 / 06:00

Zima je čas akutnih okužb, ki pred naš imunski sistem postavijo zahtevno nalogo: telo obvarovati pred vsiljivci.

Kako uspešno jo bo opravilo, je odvisno od nas samih. Mi smo tisti, ki z načinom življenja določamo, ali bo naš imunski sistem vrhunsko organizirana in do zob oborožena vojska, ki ne bo »mlatila« samo po sovražnikih od zunaj, pač pa opravila tudi z nevarnostmi znotraj nas. V naših telesih se namreč vsak dan zgodi na tisoče mutacij, ki poškodujejo naše celice, in prav imunski sistem je tisti, ki te celice prepozna in uniči.

Narava nam je podarila najbolj učinkovito orožje za boj proti boleznim: način življenja. Čeprav je bilo o tem, kako pomembna je hrana za naše (dolgoročno) zdravje, napisanih na desetine knjig in čeprav so vpliv tega, kar skozi usta vnašamo v svoja telesa dokazale številne študije, se »nas nič ne prime«. Največja ubijalka sodobnega človeka postaja potrošniška družba, ki ga sili, da namesto po hribih teka po nakupovalnih centrih in namesto vode iz pipe ali čaja (meto in kamilice se da posaditi tudi v lonček na balkonu, šipek pa popestri vrt) pije sladkano kemijo zvenečih imen, ki jo lahko učinkovito uporabimo za odstranjevanje najbolj trdovratnih madežev. Žal bodo največji davek takega načina življenja plačali prav naši otroci. Pri petnajstih, šestnajstih letih starosti bodo njihova telesa »od znotraj«, vključno z imunskih sistemom, na nivoju štirideset- ali petdesetletnikov. Jim res privoščimo to?

Kruh: domača peka čuva denarnice

Če ne prepričajo besede, bodo mogoče prepričale številke. Teza, da je zdrava hrana tako draga, da si je s povprečno globokimi žepi ne moremo privoščiti, preprosto ne drži. Iz 1,5 kilograma krušne moke tipa 850, ki jo kupimo v mlinu (cena je 0,56 evra za kilogram), 1 l vode, 5 dag kvasa, 1 jedilne žlice soli in 3 žlic jedilnega olja spečemo dva kilograma kruha. Če v testo vmešamo nekaj na drobno narezanih strokov domačega česna ali čebule, dobimo pravo kruhovo sladico, ki se peče eno uro, za to, da jo zamesimo in po prvem vzhajanju še enkrat pregnetemo, pa potrebujemo manj kot pol ure. Črni kruh »pri najboljšem sosedu« stane od 1,19 evra (lastna blagovna znamka, o njeni kakovosti se zelo krešejo mnenja) do 2,88 evra za kilogram. Kruh doma torej pripravimo za evro ali manj (svojega dela ne računamo, ga je pa manj, kot ga »zabijemo« v trgovini). In če predpostavimo, da štiričlanska družina poje kilogram kruha na dan, torej 365 kilogramov na leto, smo z domačo peko prihranili več kot 600 evrov na leto.

Pot pod noge in po zdravo sadje

Podobno je pri pijači. Če namesto dveh litrov sladkih pijač in kvazisadnih sokov pijemo vodo iz pipe, prihranimo od dva do štiri evre na dan (odvisno od blagovne znamke), kar pri štiričlanski družini znese, verjeli ali ne, najmanj tri tisoč evrov na leto! Ne samo, da si z gaziranimi in sladkimi pijačami povečujemo tveganje za raka, sladkorno bolezen, debelost …, za to smo pripravljeni celo plačati!

Tretje veliko »področje« predstavljata sadje in zelenjava. Tu se nam napake najbolj maščujejo. Pesticidi in konzervansi (s slednjimi prepojijo sadje in zelenjavo, da ne gnijeta, ne plesnita in tudi teden dni ali dlje na prodajnih policah ohranita popoln videz) izjemno škodujejo zdravju, če gre za otroke, še toliko bolj. Pri otrocih MORAMO zato poskrbeti, da sta sveže sadje in zelenjava pridelana ob minimalni uporabi pesticidov in obvezno brez nanosa konzervansov. Najlažja pot do tega je priprava domače ozimnice hrušk in jabolk, ki jih kupimo pri preverjenem pridelovalcu. Z izbiro več sort (ki se tudi izjemno razlikujejo po okusu) z lahkoto dosežemo, da bo ozimnica zdržala celo zimo. Pa še cene: za kilogram jabolk bomo pri kmetu ali sadjarju odšteli okrog 80 centov za kilogram, v nakupovalnem centru pa 1,20 evra. Če predpostavimo, da na dan pojemo vsaj pol kilograma sadja, je letna razlika v ceni za štiričlansko družino okrog 300 evrov.

Epilog

Če potegnemo črto: pri samo treh skupinah živil smo z izbiro bolj zdravih prihranili okrog štiri tisoč evrov na leto. Tudi če polovico tega zneska zapravimo za kupovanje tistih ekoloških živil, ki so v resnici dražja od običajnih, nam še vedno ostane dovolj za pošten družinski dopust. Izgovor, da za peko kruha in pripravo ozimnice nimamo časa, ne drži. Za tekanje po trgovinah ga namreč porabimo bistveno več.