Kriza iz tedna v teden težja

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Vedeti moramo, da so se viri sredstev podražili, depoziti so dražji, zato smo pri kreditiranju zelo previdni," pravi Cvetka Selšek, SKB.

Brdo pri Kranju – Letos je gorenjska enota SKB okrepila položaj na trgu, povečali so obseg poslovanja, razvijali obstoječe in ponujali nove produkte, smo lahko slišali na njihovem prednovoletnem druženju z gorenjskimi partnerji. »Finančna kriza nam kroji vsakdanjik, vendar ostajamo realni optimisti, čeprav ga ni na svetu, ki bi poznal rešitev,« je povedala Cvetka Selšek, predsednica uprave SKB.

Tudi oni so, tako kot njihovi gosti iz gospodarstva, zniževali stroške in se lotili reorganizacije. Selškova zagotavlja, da je banka likvidna, ustvarili bodo dobiček, vendar je kriza iz tedna v teden težja. »V Sloveniji krizo sicer čutimo manj kot drugje, naša lastnica Societe General ocenjuje, da nam gre v Sloveniji še najbolje. Razlog je v naših tradicionalnih bankah, ki se ne ukvarjajo izključno z investicijami, propadlih papirjev ameriških bank skoraj ne poznamo,« pojasnjuje predsednica uprave. Poudarja, da kriza ni le problem, ampak tudi izziv. Vidi ga v standardizaciji bančnih storitev, ki bi povečala varnost.

V zadnjem času slovenske banke marsikdo kritizira, da ne sproščajo denarja. »To ne drži, smo le veliko previdnejši, poostrili smo kriterije za financiranje investicij in oceno rizikov, kar je marsikdaj boleče. Vedeti moramo, da so se viri sredstev podražili, hkrati so dražji tudi depoziti,« opozarja Cvetka Selšek, ki je kritična do zadržanosti do tujih naložb in drugih oblik financiranja ter upa, da se bo kriza razkadila vsaj v drugi polovici leta 2009.

Zbranim gospodarstvenikom je razloge in povod za svetovno finančno in sedaj že gospodarsko krizo predstavil dr. Marko Košak z Ekonomske fakultete v Ljubljani, hkrati tudi član nadzornega sveta SKB. »Finančna kriza je že prešla v realni sektor, ZDA in države zahodne Evrope napovedujejo negativno gospodarsko rast. Ko pogledamo posamezne države, lahko ugotovimo, da bo šlo Sloveniji bolje, rast bo od dobrih dva- do slabe triodstotna,« pravi in dodaja, da bodo nekatere gospodarske panoge, kot sta avtomobilska in elektro industrija, iz krize izšle povsem drugačne.