Grbine so ji v veselje

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / / 06:00

Škofjeločanka Nina Bednarik je naša edina reprezentantka v smučanju po grbinah. Ker si v predolimpijski zimi želi napredka, pa je večino poletja preživela na avstralskem snegu.

Škofja Loka – Čeprav ima rada tople kraje in morje, pa se je 26-letna Škofjeločanka Nina Bednarik odločila, da v novi sezoni naredi še korak naprej v svoji že sedaj bogati in uspešni karieri. Tako je večino poletja preživela na treningih in tekmah v Avstraliji, toplo morje pa je okušala le nekaj dni. Nina, sicer študentka na Fakulteti za šport, je namreč naša najboljša smučarka po grbinah, Slovenijo pa je leta 2006 v Torinu tudi že zastopala na olimpijskih igrah. Čeprav si je zbrala pri nas manj znan in priljubljen šport, v njem zares uživa.

Smučati po grbinah na smučiščih navadno pri nas vidimo fante. Kaj je navdušilo tebe?

»Vedno sem rada smučala, in ko sem na Krvavcu opazovala fante, ki so smučali po grbinah, sem šla kar k njim in sem poskusila. Takrat sem bila stara že osemnajst let, kar je za začetek kariere v večini športov kar pozno in večina deklet, s katerimi sedaj tekmujem in smo podobnih let, trenira in tekmuje že precej dlje.«

So bili začetki težki?

»Sedaj se smučanje prostega sloga oziroma po grbinah uveljavlja tudi pri nas in je za napredek mladih kar dobro poskrbljeno, takrat pa smo se bolj družili in trenirali zase. Vendar je prav v času, ko sem se odločila, da bi poskusila tudi tekmovati, Aleš Špan končal s tekmovalno kariero in se odločil, da bo trener, saj nas je prav v tem času v klub prišlo nekaj mladih, ki smo želeli trenirati. Tako je bil Aleš vse do letos moj trener, letos pa sem zaradi finančnih težav in njegove prezaposlenosti dobila novega trenerja. Tako treniram z avstrijskim trenerjem Haraldom Marblerjem in skupino deklet, ki jih vodi.«

Za seboj imaš olimpijsko izkušnjo, tudi nekaj dobrih uvrstitev v svetovnem pokalu. Vendar si gotovo v predolimpijski sezoni želiš več?

»Moji načrti so res postali višji, saj naj bi se v novi sezoni redno začela uvrščati v finalne vožnje, to pomeni bolje od šestnajstega mesta. Zato sem se odločila, da letošnje poletje ob tradicionalnih treningih skokov v vodo in kondicije preživim tudi na snegu. Tako sem šla za mesec in pol v Avstrijo, kjer me je treniral Peter Topalovič, prijatelj trenerja Aleša Špana. Treningi so bili dobri, saj sem trenirala na eni najboljših in najdaljših prog na svetu, prav tako pa sem uspešno tekmovala. Ko sem prišla domov, pa sem spet začela trenirati s svojo novo ekipo v Zermatu, nato pa še v Kaprunu.«

Kdaj se začne nova sezona?

»Ker je tekma v Rusiji odpadla, bo prva tekma svetovnega pokala 18. decembra v Franciji. Najpomembnejša tekma sezone pa bo svetovno prvenstvo marca na Japonskem. Želim si tudi izpolniti normo za olimpijske igre, vendar še ne vem točno, kakšna bo.«

Kako zmoreš stroške treningov in tekmovanj. Ali pomaga SZS?

»Ne, največ stroškov si pokrijem prek kluba, s sponzorji. Trenutno mi finančno pomagata Lenovo in Sweet years, z opremo pa Elan, Aldbelo, Mart, Rodeo team, Proshop, Bora, d. o. o., in Intact. Smučarska zveza prispeva nič ali zelo malo. Morda bom v tej sezoni dobila denar za pokritje stroškov svetovnega prvenstva. Se pa izračunala, da bom imela stroškov za novo sezono okoli 11 tisoč evrov, kar je res minimum za pokritje vseh treningov, vozovnic ter stroškov nastanitev na tekmah in treningih.«

Pri nas konkurence nimaš veliko. Zakaj?

»Ker je treba vrsto let treninga, da postaneš res dober. Treba je dolgo vztrajati, razmere so slabe in večina deklet na prehodu iz srednje šole na fakulteto obupa. Imamo pa trenutno tri fante, tri Nejce (Nejc German, Nejc Dimnik, Nejc Ciglarič, op. avtorice), ki so mladinska ekipa, pa so že zelo dobri. Upam, da bodo vztrajali.«