Manj turistov, manj naložb

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / torek, 25. november 2008 / 06:00

Gospodarska kriza se odraža tudi v turizmu, kjer že opažajo upad povpraševanja predvsem z bolj oddaljenih trgov.

Bled – Vpliv gospodarske krize že občutijo tudi na Bledu, kjer se je povpraševanje po turističnih storitvah v zadnjih mesecih precej zmanjšalo. Tako ugotavlja tudi predsednik uprave Sava Hotelov Bled Andrej Šprajc, ki so ga letos razglasili za naj menedžerja v turizmu. Upad se po njegovih besedah pozna zlasti pri povpraševanju z bolj oddaljenih trgov, kjer je kriza že globlja kot v nam bližjih državah.

»Bled je namreč specifičen, saj največ gostov prihaja iz Velike Britanije, ZDA in Nemčije. Prav te države so se ta čas znašle v eni najglobljih kriz,« je precejšen upad povpraševanja iz teh držav pojasnil Andrej Šprajc. Na to se bodo odzvali na dva načina, pravi Šprajc. Najprej bodo morali poiskati več ključnih trgov, s katerih prihajajo njihovi gosti. »Zdaj obstaja le nekaj ključnih trgov, na katerih pridobivamo goste, tako da jih bo treba razširiti na najmanj 10 ali 15.« Poleg tega načrtujejo obrat proti vzhodu, in sicer v države nekdanje Jugoslavije, na Madžarsko, Poljsko, Češko ter v Rusijo in Ukrajino. Ob tem pa bodo poskrbeli za aktivnejšo promocijo tudi na klasičnih trgih, s katerih prihajajo njihovi gostje, kamor poleg omenjenih sodijo še Avstrija, Italija in Hrvaška. Pri tem računajo tudi na pomoč države, saj Šprajc pravi, da posamezna turistična podjetja težko sama osvajajo nove trge in skrbijo za dodatno promocijo. »Če država za to ne bo namenila določenih sredstev, se bo recesija še bolj drastično odrazila v turizmu,« meni Šprajc.

Kljub zaostrenim gospodarskim razmeram, pravi Šprajc, še ne načrtujejo večjih odpuščanj. Ta čas imajo sicer na Bledu okrog štiristo zaposlenih. »Turizem je namreč sezonskega značaja, tako da bomo najprej zmanjšali število sezonskih delavcev in študentov.« Se bo pa kriza bolj odrazila pri naložbah, saj naj bi v prihodnje resno razmislili, ali bodo vse investicijske načrte uresničili v načrtovanem obsegu. »Večjih naložb v prihodnjih dveh letih tako ali tako ne načrtujemo, saj je za nami močan investicijski ciklus. V preteklih letih smo namreč lahko računali na precej sredstev iz evropskih strukturnih skladov, zato smo večino naložb umestili v leta od 2006 do 2008. V zadnjih petih letih smo za naložbe namenili okrog 47 milijonov evrov.« V prihodnje naj bi tako vlagali zgolj v dopolnjevanje ponudbe, vendar bodo tudi te načrte korenito pretresli. Na Bledu bi bilo po Šprajčevih besedah nujno posodobiti vsaj igrišče za golf, kjer bo treba obnoviti namakalni sistem ter na novo urediti odbijališča in zelenice.

Šprajc računa, da bi kriza lahko trajala kakšno leto ali dve in da se jim v tem času še ne bi tako poznalo pri njihovem poslovanju. »V tem obdobju bomo morali biti stroškovno zelo učinkoviti. Zlasti leto 2009 bo zelo naporno.« Njihova prednost je, pravi Šprajc, da na Bledu prej kot drugi zaznajo negativne trende v turizmu in se jim tako lahko začnejo tudi prej prilagajati. »To pomeni, da smo korak pred drugimi, čeprav je res, da se moramo zato tudi prvi spopasti s krizo.« Bolj jasno strategijo razvoja turizma pričakuje tudi od blejske občine. »Bled bi moral na eni strani ohraniti čim več neokrnjenih naravnih danosti, na kar je treba vezati visoko kakovosten turizem, ki ni tako občutljiv na nihanja v povpraševanju.« Obenem, dodaja Šprajc, bi morali izboljšati tudi cestne povezave in komunalno infrastrukturo ter povečati ponudbo malega podjetništva. »Prav skozi ta mala podjetja lahko tudi lokalno okolje vidi svojo priložnost v turizmu. Deset ali petnajst dobrih gostiln je za Bled še vedno premalo,« je končal Šprajc.