Razočarani nad negativnim ocenjevanjem prevzema

Merkur je v zadnjih dveh tednih odprl veliki investiciji.

V prvih devetih mesecih je Merkur Group presegel načrte poslovanja: prihodki iz prodaje znašajo 964 milijonov evrov oziroma 13,7 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Najhitrejšo rast beležijo v tujini, skupaj na področju metalurgije za petino, pri drugih programih za desetino. Nadzorni svet je upravo imenoval za naslednje petletno obdobje. Pogovor z Binetom Kordežem, predsednikom uprave Merkurja.

Po vsem svetu napovedujejo težke čase. Nemčija je v recesiji, nekatere države, kot sta Islandija, Estonija, napovedujejo bankrot. Merkur po drugi strani odpira velike investicije. Kako gre to skupaj?

»Vsekakor so pred nami zahtevnejši časi. Objektivno lahko pričakujemo manjše povpraševanje med potrošniki in podjetji, vendar verjamemo, da bo obseg poslovanja in potrošnje na dolgi rok vseeno rasel. Naš razvoj je začrtan naprej, zato takšnih investicij ne moremo ustavljati, ne moremo reči 'danes bomo zaustavili vse aktualne gradnje'. To je proces, ki ga načrtujemo tri do pet let vnaprej, in ga moramo tudi realizirati.«

So načrti Merkurja še vezani na Slovenijo ali bolj na tujino, na jugovzhod?

»Svojo perspektivo vidimo predvsem na območju zunaj Slovenije, v državah nekdanje Jugoslavije. Tu konkurenca še ni tako močna, trgovin je manj, pa vendar, tudi v Sloveniji je še dovolj priložnosti za povečanje prodaje.«

Pretekli teden ste v Srbiji odprli proizvodno podjetje v sklopu divizije Mersteel. Ali metalurgija k Merkurjevemu dobičku prispeva znaten delež, nosi zlata jajca?

»Ne morem trditi, da je dober rezultat v prvih devetih mesecih posledica metalurgije. Vse tri dejavnosti, torej tudi divizije Big Bang in Merkur k uspehu skupine prispevajo v posameznem obdobju več ali manj. So obdobja, ko neka dejavnost dosega boljšo rast, drugič druga, kar le potrjuje našo pravilno usmeritev in prednost, da v določeni meri komplementarne dejavnosti v enakem obdobju dosegajo različno dobre rezultate.«

Kaj pričakujete od podjetja v Srbiji?

»Dolgoročno Srbijo vidimo kot eno najbolj perspektivnih tržišč. Danes v tehnični branži v Srbiji poleg Merkurja ni še nobenega drugega tujega trgovca, v metalurgiji smo eden izmed treh največjih trgovcev. Verjamemo, da se bo trg razvijal in bo potrošnja rasla, zato lahko na tem področju dosežemo velike rezultate in povečanje prodaje.«

Odpuščanj ne bo

Ali v Merkurju že občutite finančno krizo? Kakšne ukrepe ste ali še boste vpeljali? Se lahko zaposleni bojijo za delo?

»Definitivno se kriza že pozna pri obsegu prodaje, pri povpraševanju kupcev. Ukrepi so v takšnih razmerah klasični, po eni strani je to maksimalna aktivnost pri prodaji, to je izboljšanje ponudbe in še boljši servis kupcev, po drugi strani je to varčevanje v smeri večje racionalnosti stroškov, zadrževanje vseh nepotrebnih investicij, zaustavljanje novega zaposlovanja. Sicer ne vidimo potrebe po zmanjševanju števila zaposlenih.«

Ali pod pojmom 'nepotrebne investicije' pomeni, da novih centrov v prihodnjem letu, dveh ali več, ne bo?

»S tem mislimo na investicije, ki niso nujne za našo rast. To so skladišča, upravne stavbe, nadomestne stavbe za obstoječe objekte. Po drugi strani naše največje naložbe v nove trgovske centre ne ustavljamo. V tem trenutku imamo že podpisane pogodbe o financiranju trgovskih centrov v Murski Soboti, v Ljubljani smo začeli graditi pred kratkim, v Škofji Loki v kratkem pričakujemo gradbeno dovoljenje, sledijo še Varaždin in drugi center v Beogradu. Tudi za druge centre v našem načrtu pripravljamo dokumentacijo, vendar je pri teh odvisno, kdaj bodo na voljo ugodna finančna sredstva.«

Pred leti vas je nekdo imenoval za vaškega posebneža, danes vas mnogi enačijo s tajkunom. Kaj je na teh poimenovanjih, kako jih sprejemate?

»Moja definicija tajkuna je, da je to tisti, ki je pridobil neko premoženje po nižji ceni, kot je tržna cena v času nakupa s pomočjo politike. To se je pogosto pojavljajo v vzhodno evropskih državah, v Rusiji. V primeru Merkurja smo šli v menedžerski odkup, vendar je bila transakcija narejena pregledno, kupovali smo po korektnih cenah, s čimer se danes strinjajo vsi tedanji delničarji Merkurja. Resnično ne vidim nikogar, ki bi bil na račun našega odkupa oškodovan. Zaradi tega sam in vseh sto sodelavcev Merkurja, ki so se vključili v prevzem in so zaslužni, da je družba danes v tehnični branži največja v jugovzhodni Evropi, čutimo razočaranje nad negativnim ocenjevanjem prevzema.«

Merkurja ne bodo razprodali

V zadnjih mesecih sta dnevno v medijih vaša kolega, Igor Bavčar in Bojan Šrot. Vaša zgodba je nekoliko drugačna, vendar se skoraj vedno poleg pojavi tudi Bine Kordež. Prva dva predsednika uprav naj bi v zadnjem mesecu razprodajala premoženje za poplačilo najetih posojil. Se to lahko zgodi pri vas?

»Vsaka družba zase je specifična, podrobnosti v primeru Istrabenza in Pivovarne Laško ne poznam in jih ne morem komentirati. Drži, v kontekst obeh ponavadi povezujejo tudi Merkur, vendar verjetno predvsem zato, ker je bil pri nas za razliko od drugih, številnih menedžerskih prevzemov v Sloveniji, naš prevzem po vrednosti največji. Paradoksalno je, da smo največkrat na tapeti, ker smo kupovali po korektni ceni, namesto da bi dobili tudi kako spodbudo. Dolgoročno bo zagotovo prevladal trezen pogled, da smo se v Merkurju odločili za nakup družbe po korektni ceni. Na nas je, da iz te naložbe tudi nekaj ustvarimo, podobno kot če bi takšno transakcijo opravili tujci. V tem primeru bi bila le ena razlika – nihče ne bi imel nobenih pripomb.«

Ali Merfin, v katerem ste združeni lastniki, lahko v tem času normalno odplačuje najeta posojila?

»Finančna situacija je zahtevnejša kot pred leti. Postopki zagotavljanja denarja niso preprosti, vendar bomo projekt, po moji oceni, lahko speljali v skladu z načrtom.«

Ob delitvi Merkurja na divizije – Merkur tehnična trgovina, Big Bang in Mersteel – se je veliko ugibalo o prodaji ene od njih za pokrivanje prevzema. Največkrat se je omenjala metalurgija oziroma Mersteel. Ali to pride v poštev?

»Merkur smo razdelili na divizije, ker gre za tri zaokrožene celote delovanja in tudi zato, ker smo bili približno petkrat večji kot pred sedmimi leti. Reorganizacija je bila nujna tudi zaradi predvidene nadaljnje rasti. Razen tega je bil povod delitve tudi možnost, da se na posamezni diviziji povežemo s potencialnim partnerjem. To se bo v prihodnosti še lahko zgodilo, vendar le z manjšinskim partnerjem, nikakor pa ni v načrtu prodaja celotne divizije.«