Skrb za zdravje se začne ob spočetju

Zdravje na lestvici vrednot mladih in starih, zdravih in bolnih, kotira najvišje. Ko ga ni, vse skoraj v trenutku postane nepomembno, ko je, se zdi, da nam svet leži pred nogami.

Če je še pred stoletjem v javnosti veljalo, da »zdravje traja, dokler traja«, so sodobna medicina, farmacija in druge znanstvene panoge »spisale« nov aksiom: znanje je vrednota, ki človeku (z nekaj izjemami) vrne toliko, kot vanj vloži. Ko odraste, sam, ko je otrok, s pomočjo staršev in družbe.

Naučimo se upravljati bolezni

Čeprav se morda sliši čudno, drži kot pribito: za zdravje je treba najintenzivneje skrbeti takrat, ko nam to (še) odlično služi: z zdravim načinom življenja in tako, da se čim bolje poučimo o boleznih in vsem, kar jih spremlja. Samo v tem primeru bomo v trenutku, ko bomo zboleli sami ali bodo zboleli tisti, ki so nam blizu, dovolj »opremljeni« za to, da se bomo spustili v boj, ki nikoli ni lahek in pogosto traja do konca življenja. Le izobražen in ozaveščen bolnik (in njegovi svojci) zna vprašati zdravnika, zna opazovati in poročati o bolezenskih znakih in učinkih zdravljenja in je sposoben bolezen upravljali do te mere, da je kakovost njegovega življenja čim manj okrnjena. Prav to je bilo tudi vodilo pri postavljanju Hiše Zdravja, ki bo na Gorenjskem glasu s predavanjem (namenjenim vsem, ne samo bolnikom) o sladkorni bolezni zaživela 28. novembra. Vsak mesec (december bomo zaradi njegove vesele »narave« izpustili) se bomo posvetili izbrani zdravstveni temi, ki jo bomo, tudi tako, da bomo poleg predavanja pripravili DVD in mini priročnik, poskusili predstaviti čimbolj celovito in praktično.

Največji »ubijalec« so bolezni srca in ožilja, najhitreje narašča diabetes

Zdravje prinaša največje obresti, pravi pregovor. Najboljši način, da ga ohranimo, je preventiva. Slednji pa sodobni način življenja še zdaleč ni naklonjen. Naglica, napačne vrednote, ki ubijajo telo in duha, premalo gibanja, nezdrava prehrana, kajenje, prekomerno uživanje alkohola … začetek mnogih kroničnih bolezni prestavljajo v zgodnjo odraslost ali celo otroštvo. Sladkorna bolezen tipa 2 je že ena od njih. Svetovna zdravstvena organizacija napoveduje, da bo leta 2030 v svetu živelo blizu štiristo milijonov sladkornih bolnikov (sicer obeh tipov, vendar večina, okrog devetdeset odstotkov, z diabetesom tipa 2). Za kardiovaskularnimi boleznimi je leta 2005 umrlo okrog 17,5 milijonov ljudi, kar je tretjina vseh smrti. Do leta 2015 naj bi se ta številka dvignila na dvajset milijonov. Tako sladkorna bolezen tipa 2 kot kardiovaskularne bolezni so zelo povezane z načinom življenja. Vse bolj ogrožajo otroke in mladostnike in za vse je značilno, da jih s primernim načinom življenja lahko če že ne preprečimo, pa vsaj odložimo v pozno starost. Rak je lani odnesel 7,9 milijona človeških življenj, največ ljudi je umrlo zaradi pljučnega raka in raka na želodcu, jetrih, dojki in debelem črevesu. V razvitih državah se smrtnost zaradi raka še zdaleč ne zvišuje sorazmerno z obolevnostjo, kar pomeni, da na tisoče bolnikov z rakom še desetletja po zdravljenju živi kakovostno življenje. Res pa je pri tem zelo pomembno, ali in kako dobro so »izobraženi« v smislu poznavanja bolezni, vzrokov za njen nastanek, mehanizmov njenega delovanja in ne nazadnje tudi oblik zdravljenja.