Podoba našega mesta

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / nedelja, 16. november 2008 / 06:00

Tomaž Vrabič, prebivalec starega mestnega jedra Škofje Loke, sicer arhitekt, je v imenu Loškega iniciativnega sveta na župana, občinski svet, poslanca, medije in ustanove, ki se ukvarjajo s prostorom, pred kratkim naslovil pismo Podoba našega mesta.

S kakšnim namenom ste poslali pismo, v katerem kritično opozarjate na neprimerno ravnanje z mestnim prostorom?

»Želel sem opozoriti na napake mestne oblasti, ki se kopičijo že leta, namen našega iniciativnega sveta pa je tudi kaj spremeniti na bolje. Množica slabo premišljenih elementov je preplavila naše mesto, seštevek vseh napak je degradacija prostora. Nastaja prostor, ki je negativen in si ga Škofja Loka kot zgodovinsko mesto in kulturni spomenik ne zasluži. S tem se poslabšuje kakovost življenja meščanov, tistim, ki prihajajo v mesto kot obiskovalci, pa tudi ni prijetno.«

Katere stvari so najbolj izstopajoče?

»Na mesto sem skušal pogledati z očmi obiskovalca. Pazljiv opazovalec zelo hitro vidi, da gre za anarhične posege v prostor, da marsikaj v mesto ne sodi. Vse to izhaja iz linearnega razmišljanja, ki predvideva, da enemu vzroku sledi le ena posledica. V resnici pa so te posledice sistemske: kot pri kupčku steklenih kroglic. Če bomo eno potegnili iz kupčka, se bo zagotovo sesul ves.«

Moteča se vam zdi okrasitev Mestnega trga …

»Če je mesto že potrebno okrasitve, naj bo ta takšna, da bodo okraski res predstavljali pisano Loko. Zgolj obešeni pisani plastični trakovi izpod neba je zagotovo ne. Zakrivajo pogled na mestne fasade in vidni ostanejo le nekateri detajli, Mestni trg kot celota pa ne. Turist ob prihodu v mesto najprej vidi zanemarjeno brv. Ta sicer predstavlja imeniten vstop v mesto, kakršnega nima nobeno drugo slovensko mesto. Na Mestnem trgu pa so pritegnila pogled plastična stranišča, predimenzionirano otroško igrišče pri Homanu, prireditveni oder, ki je vse poletje stal sredi trga in je občina zanj očitno plačevala dnevno najemnino. Postavil sem se v vlogo turista, ki nima kaj fotografirati. Ni več lepo kulturno mesto, ki bi ga priporočil.«

Kateri posegi so najbolj degradirali mestni prostor?

»To so posamezni detajli, ki se dodajajo v mestni prostor. Med njimi je tudi mestni prometni režim. Prebivalci smo za to, da se prometni režim uredi. Toda ne na način, ko se lahko pripelješ v mesto dvakrat na dan po pol ure. To je neživljenjsko. Predlagamo, da ni kartic, pač pa resna redarska služba, opozorilne table, nekaj kamer, ki bodo nadzirale, kako meščani spoštujemo prometni red. Če je to mogoče v zahodnoevropskih mestih, ne vem, zakaj ne bi bilo tako tudi pri nas.«

Kje bi lahko meščani parkirali avtomobile?

»Občinska oblast predlaga, da bi problem parkiranja rešili z začasno ureditvijo parkirišč na Nunskem vrtu, za kar so pridobili tudi začasno soglasje zavoda za varstvo kulturne dediščine. Slednjemu se čudim, saj je daleč od pravil stroke in od pozitivnega odnosa do kulturne dediščine. Začasnost, ki jo predvidevajo, pa lahko traja desetletja, in zelo težko je potem nazaj vzpostaviti prvotno stanje. Naročniki pričakujejo, da se bo čez nekaj časa tovarna Unitech preselila na Trato in bo na tem mestu, kjer naj bi bilo stanovanjsko naselje, pozneje rešeno vprašanje parkiranja. Ti plani so zaradi recesije sedaj vprašljivi in bojim se, da bo začasnost postala stalnost. Nunski vrt spada pod ožje območje mesta in je tudi sam kulturni spomenik. Je edina ravna zelena površina mesta, ki bi bila lahko botanični vrt in zatočišče meščanov pred poletno vročino. Javno parkirišče ni dobra rešitev tudi zato, ker je od mestnega središča preveč oddaljeno. Rešitev za parkiranje bi bile garažne hiše, kjer je na majhni površini rešenih veliko kapacitet in ki so lahko zelo lepo umeščene v prostor. Če bi jih delal Hundertwasser, ki je na Dunaju celo iz sežigalnice odpadkov naredil lepo stavbo, bi jih mogoče ljudje celo hodili gledat. In če bi bile umeščene na dveh, treh pravih mestih v bližini mestnega središča, bi bila to prava rešitev. Kje natanko, pa je stvar neodvisnih študij in ne vpliva nekoga, ki ima pri tem zgolj kapitalski interes.«

Kritični ste tudi do gradnje veleblagovnice v Kapucinskem predmestju, kjer so tudi predvidene garažne hiše?

»Gradnja veleblagovnice v Kapucinskem predmestju bi zagotovo prižgala lučko na grob Škofji Loki. Leta 2004 je bila na osnovi urbanistične delavnice narejena zelo dobra študija, ki sta jo naročila občina in ministrstvo za okolje in prostor, za rešitev Kapucinskega predmestja. Štiri skupine so za ureditev tega zelo degradiranega območja podale različne rešitve, izšel je tudi bilten. Po teh predlogih je predviden nastanek novega trga in njegova navezava na staro mestno jedro, sožitje starega in novega s povezovalno brvjo. Nobena od teh štirih pa ne predvideva trgovskega centra, pač pa premik avtobusne postaje proti vojašnici in tržnice bližje staremu delu mesta. Vse študije namesto trgovskega centra predvidevajo stanovanjsko gradnjo in zelene površine. Na strokovne predloge in tudi na predloge ljudi, ki tu živijo in so pobrali sedemsto podpisov, da bi se to območje ne pozidalo z veleblagovnico, bi se moral župan odzvati na resen in odgovoren način. Občinska oblast je slednjič postavljena zaradi prebivalcev, ki tu živimo. Ne trdim, da so vse stvari, o katerih govorim v pismu, pravilne, so pa lahko iztočnica za nadaljnje poti, ki bodo pripeljale do pravilnih rešitev. Treba pa je poslušati, česar občinska uprava ne počne. Če ni dialoga, tudi ni dobrih rešitev. Stroka, ki posega v prostor, ves čas opozarja, da je treba pri tem vključiti javnost. V nasprotnem primeru je konfliktnost vsak dan večja.«

V pismu ste nanizali še več primerov, kako lokalna oblast nepremišljeno ravna z mestom kot kulturnim spomenikom. Kateri so ti primeri?

»Loka je kot celota kulturni spomenik, nekateri deli so bolj, drugi manj pomembni spomeniki. Kljub temu so iz mesta izginile tri stavbe, kulturni spomeniki: Klobovsova 1, Vahtnica in Spodnji trg 24. Če bomo tako delali z mestom, ne bo več tisočletno mesto, pač pa povsem običajno novo mesto, kot sta Nova Gorica ali Grosuplje … Dovolili so pozidavo »gaužnka«, hribčka, kjer je bilo v preteklosti morišče. To je nepopravljiva napaka in nemaren odnos do kulturne dediščine. Neprimeren je odnos do mestnega zelenja. In še zadnja cvetka. V Kašči je bila ta teden organizirana okrogla miza, kamor so bili povabljeni študentje in profesorji arhitekture in gradbeništva, da bi na 28 hektarjih za Kamnitnikom sezidali novo Škofjo Loko. Sprašujem se, za koga bi na območju tega lepega krajinskega parka zgradili stanovanjsko naselje z vso infrastrukturo, vrtci, šolami … Loka takih potreb nima. Torej bi šlo za gradnjo za trg. Največja cvetka je ta, da je ta pozidava nekakšen aksiom in ne rezultat raziskav, da bi mesto to potrebovalo. Smiselno bi bilo najprej proučiti vse potrebe in ugotoviti potrebe Škofje Loke, nato pa izbrati najprimernejšo rešitev, ne pa reči, tole je treba pozidati. Študentje in arhitekti bodo predlagali rešitve, ker jim je bilo to naročeno, niso pa važni vzvodi, kako je do tega prišlo. Občinska oblast pa se bo spet sklicevala na te rešitve, češ da gre za stroko in potem to skozi politiko spravila v življenje. Če ne gre za resnične potrebe tega prostora, za kaj potem gre? Za trg, ker se pričakuje, da bodo prišli bogati Slovenci in tu kupili hiše, za kupčije z zemljišči, za denar, ki ga bo to prineslo občini. S toliko kvadratnimi metri zemljišča ne moremo tako nepremišljeno ravnati.«

Kaj pričakujete od občinske oblasti?

»Iniciativni svet pričakuje, da bo začela s prostorom tako ravnati, da bo nastal pozitiven prostor, ki bo prinašal kakovost življenja. Probleme naj rešuje interdisciplinarno, v sodelovanju s stroko in v dialogu s prebivalci, ne pa z aroganco. Odstopi naj od slabo premišljenih in dolgoročno nepopravljivih posegov, kot so Nunski vrt, trgovski center, parkirišča pri starem Petrolu, odstrani naj moteče elemente iz mesta. Zaveda naj se tudi svoje moralne odgovornosti, ki s prenehanjem mandata ne preneha.«