Vsi predsednikovi možje (in žene)

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / petek, 14. november 2008 / 06:00

Ministrska ekipa mandatarja Boruta Pahorja je oblikovana. Po potrditvi v strankah je Pahor sinoči predloge za člane svoje vlade poslal v državni zbor. Ko bodo kandidati pri tamkajšnjih odborih prestali zaslišanja, bodo o celotni ekipi glasovali poslanci, morda že danes teden.

Zadnje poglavje koalicijskega sporazuma o sodelovanju v vladi 2008–2012, ki so ga pod naslovom Uveljavitev odgovornosti za spremembe podpisale koalicijske partnerice SD, Zares, DeSUS in LDS, je sedaj usklajeno. Govori o organizaciji in delovanju vlade, v kateri bo v tem mandatu 18 resorjev. In ravno to, kateri ministri jih bodo zasedli, je najdlje ostalo prikrito. Borut Pahor je v torek zvečer imena vendarle predstavil javnosti. Med 18 ministrstvi sta dve novi: za razvoj in evropske zadeve, ki ga bo zasedel Mitja Gaspari, in ministrstvo za Slovence po svetu, kjer je za ministra predlagan akademik dr. Boštjan Žekš. Kot najpomembnejša ministrstva, ki bodo v prihodnjih letih krojila usodo Slovenije, mandatar navaja ministrstvo za razvoj (Mitja Gaspari), za finance (za ministra je predlagan Franc Križanič), gospodarstvo (Matej Lahovnik) in za delo, družino in socialne zadeve (Ivan Svetlik). V vladnem moštvu je tudi pet žensk, ženski pa zasedata tudi dve »represivni« ministrstvi. Katarina Kresal je predlagana za ministrico za notranje zadeve, Ljubica Jelušič za obrambno ministrstvo, preostali trije resorji, ki jih Pahor dodeljuje ženskam, pa so še kultura (Majda Širca), javna uprava (Irma Pavlinič Krebs) in ministrstvo brez listnice za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (Zlatka Ploštajner).

In kdo so še možje predsednika vlade Boruta Pahorja? Zunanji minister naj bi bil Samuel Žbogar, v zadnjih štirih letih veleposlanik naše države v ZDA. Pravosodno ministrstvo naj bi vodil Aleš Zalar, dolgoletni sodnik, med drugim je bil tudi predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani, trenutno pa je pravni svetovalec EU pri vrhovnem sodišču Romunije in za področje mediacije pri hrvaškem pravosodnem ministrstvu. Kmetijski resor bo vodil Milan Pogačnik, ki je to funkcijo krajši čas opravljal že v vladi Antona Ropa. Kandidat za prometnega ministra je Patrick Vlačič, dosedanji predavatelj na fakulteti za pomorstvo. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo naj bi vodil eden od prvakov koalicijskih partneric Gregor Golobič. Ministrstvo za zdravje je Pahor dodelil Borutu Miklavčiču, ki je do lani vodil zavod za zdravstveno zavarovanje.

Med kandidati dva Gorenjca

Karl Erjavec, prvak stranke DeSUS in minister za obrambo v vladi Janeza Janše, je sedaj dobil ministrstvo za okolje in prostor. V zvezi z njegovim imenom je bilo tudi največ zapletov, saj je na začetku pričakoval, da bo tudi v Pahorjevi vladi vodil obrambni resor. Pozneje se je potegoval za katerega od drugih državotvornih ministrstev, vendar je Borut Pahor vztrajal pri treh ministrstvih, ki jih je ponudil stranki DeSUS kot eni od koalicijskih partneric. Poleg ministrstva za okolje in prostor sta bili v igri tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter ministrstvo za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Vsa tri ministrstva sedaj imajo kandidati, ki jih je predlagala stranka DeSUS. Karl Erjavec je bil v preteklem mandatu edini minister, doma z Gorenjskega. Doma je v Naklem, leta 1990 je postal član izvršnega sveta skupščine občine Kranj, nato je do leta 2000 služboval v uradu varuha človekovih pravic, ko je bil varuh Ivo Bizjak, nato je postal državni sekretar na pravosodnem ministrstvu. Iz tega obdobja je znan zlasti zaradi tega, ker je vztrajal pri uvedbi postopkov zoper notarje iz afer Zbiljski gaj in Orion. Kot obrambnega ministra pa si ga bomo bolj zapomnili po tem, da je ob koncu njegovega mandata izbruhnila afera Patria, kot pa po tem, da je bil del vladne ekipe, ki je predsedovala Evropski uniji. Da bo verjetno izbran za okoljskega ministra, bi nas moralo Gorenjce veseliti, saj imamo obilo okoljskih problemov in se nemara lahko zanesemo na dejstvo, da imamo za ministra »svojega človeka«.

Za svojega pa Gorenjci lahko štejemo tudi Igorja Lukšiča, ki ga je Borut Pahor predlagal za ministra za šolstvo. Lukšič je doma v Goričanah pri Medvodah, kjer živi z ženo in štirimi otroki. Doktor politoloških znanosti je sedaj redni profesor na fakulteti za družbene vede, nekaj časa je bil tudi dekan te fakultete, od lani je predstojnik katedre za politologijo. V SD pa je najtesnejši sodelavec Boruta Pahorja, saj je od leta 2005 strankin podpredsednik.

Gorenjci imamo v državnem političnem vrhu sedaj kar nekaj ljudi. "Naša" sta predsednika državnega zbora in državnega sveta, sedaj dobivamo še dva ministra, gorenjske korenine (po materi na Jesenicah) ima tudi prihodnji minister za razvoj Mitja Gaspari. To dokazuje, da imamo na Gorenjskem sposobne in prodorne ljudi, na katere lahko računamo sedaj, ko so na visokih političnih položajih.

V zadnjih dveh dneh, ko je Pahor zaokroževal svoje moštvo (in ženstvo), pa se je med morebitnimi kandidati za ministre za kratek čas pojavilo še nekaj imen z Gorenjskega, zlasti z DeSUSove kandidatne liste. Preden so se odločili, da minister za delo postane Ivan Svetlik, profesor s fakultete za družbene vede, je bilo slišati tudi ime Dušana Krajnika. Slednji je bil v prejšnjem mandatu vladni pogajalec za socialni sporazum, naši bralci pa ga bolj poznajo kot (neuspešnega) protikandidata Igorju Drakslerju na škofjeloških županskih volitvah. In slišati je bilo tudi ime Andrejke Majhen, podjetnice iz Kranja, ki so jo omenjali kot eno od možnosti za ministrstvo za lokalno samoupravo. Omenjali pa so še eno žensko ime, in sicer Nedo Pagon, doktorico filozofije in sociologije, ki je na DeSUSovi listi kandidirala za poslanko v državni zbor, in sicer v gorenjski volilni enoti, v idrijsko-cerkljanskem okraju. Naposled se je razpletlo tako, da je omenjeni resor res dobila ženska, ki jo je predlagal DeSUS, vendar tretja, Zlatka Ploštajner, prej direktorica razvojne agencije Kozjansko, nazadnje pa sodelavka v vladni službi za lokalno samoupravo.