Napovedi vse bolj navzdol

Podatki kažejo, da finančna kriza vpliva na gospodarstvo bolj od prvotnih pričakovanj. Manjši izvoz bo znižal tudi gospodarsko rast.

Ljubljana - Gospodarska aktivnost v Sloveniji se umirja, kar se kaže v posameznih gospodarskih panogah in tudi pri rasti blagovne menjave, ugotavljajo na vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) v oktobrskem Ekonomskem ogledalu. Ob občutnem upadu v avgustu je bila rast izvoza blaga s 4,8odstotka precej nižja od 11-odstotne rasti uvoza. Obseg proizvodnje predelovalnih dejavnosti je avgusta upadel že drugi mesec zapored, v osmih mesecih letošnjega leta pa je bila rast le še za 1,1odstotka višja kot v enakem obdobju lani. Upočasnjuje se tudi rast gradbene aktivnosti, ki se kljub temu ohranja na relativno visoki ravni, postopno umirjanje aktivnosti pa se kaže tudi v tržnih storitvenih dejavnostih.

Banke odvisne od prihrankov

»Posledice finančne krize so že pred jesensko poglobitvijo vplivale na razmere na slovenskem finančnem trgu, predvsem na zaostrovanje pogojev dolžniškega financiranja domačega nebančnega sektorja in posledičnim umirjanjem kreditne aktivnosti. Rast kreditov bank domačim nebančnim sektorjem se je avgusta tako znižala že sedmi mesec zapored. Ob težjem dostopanju do posojil na tujih trgih postajajo banke bolj kot v preteklih letih odvisne od prihrankov prebivalstva. Ti pa so v precej bolj omejenem obsegu in v veliki meri krajših ročnosti, zato so banke prisiljene selekcionirati kreditno aktivnost in skrajševati ročnost posojanja,« je povedal direktor UMAR-ja Boštjan Vasle.

Nižja rast, nižja inflacija

Sicer pa vse napovedi mednarodnih institucij postajajo vse bolj pesimistične, saj državam v evropski monetarni uniji napovedujejo ničelno rast – stagnacijo, Združenim državam Amerike pa celo zmanjšanje gospodarske aktivnosti – recesijo. Pri naših glavnih ekonomskih partnericah evropska komisija za prihodnje leto napoveduje - razen skromne rasti v Avstriji - stagnacijo ali upad, kar bo imelo velik vpliv na naše gospodarstvo. V UMAR-ju sicer niso popravili septembrske, tako imenovane jesenske napovedi gospodarske rasti, ki za letos napoveduje 4,8-odstotno rast, za prihodnje leto pa ostaja ocena na 3,1 odstotka. Zaradi zniževanje cen nafte in surovin bodo nižje tudi stopnje inflacije, letos 5,3 odstotka in prihodnje leto 3,6 odstotka.

Zaposlovanje se ustavlja

Hitro umirjanje gospodarske rasti že vpliva na trg dela, saj sta skupno število delovno aktivnih (ki je raslo) in stopnja registrirane brezposelnosti (ki je upadala) ostala nespremenjena. Vpliv se že kaže tudi pri plačah, kjer podatki za plače v zasebnem sektorju kažejo na zmanjševanje rasti, torej na prilagajanje gospodarskim gibanjem, v javnem sektorju pa se v septembru kaže precejšen skok plač, ki je posledica začetka odpravljanja plačnih nesorazmerij.

Države ukrepajo

Za konec omenimo še zanimiv podatek, ki smo ga slišali na UMAR-ju. V dveh mesecih poglabljanja svetovne finančne krize so države ukrepale z bančnimi garancijami, svežim kapitalom in celo odkupi finančnih institucij v vrednosti štiri tisoč milijard evrov. Samo v Evropski uniji je bilo teh ukrepov za 2.163 milijard evrov (17 odstotkov BDP), relativno največ so za to namenili v Veliki Britaniji in Avstriji (36 odstotkov BDP), visoko je z osmimi milijardami garancij (25 odstotkov BDP) tudi Slovenija.