Mama Berta s prijateljico

Moj stari oče Luka

Stopinje skozi preteklost

Tudi to, da je bila Francka bolj hladna, kot si je Luka želel, ga je nenehno grizlo in o svojih tegobah je na njemu lasten način pogosto pomoževal.

Tudi to, da je bila Francka bolj hladna, kot si je Luka želel, ga je nenehno grizlo in o svojih tegobah je na njemu lasten način pogosto pomoževal. Pogovor z Marjano, ki je pravkar postala vdova, je ponavadi potekal v podobnem dialogu:

Luka: »Marjana, kako se kaj imaš?«

Marjana: »Kar dobro mi gre.«

Luka: »Jaz pa bolj tako. Doma imam gorko peč, pa gor ne smem.«

Njegove prispodobe so bile že na meji literarnega. Nikoli se ni izražal na prostaški način, zmeraj je pogruntal pot, kako svoje misli povedati lepo in dopadljivo.

Po Franckini smrti je Luka vneto iskal novo nevesto, ki bi mu delala družbo. Včasih ga je tudi za tri dneve »zmanjkalo«, zlasti ko jo je mahnil na Idrijsko. Fridova žena Vika je bila doma iz Otaleža, všeč mu je bila in kar mislil je, da so vse Taminke fejst babe.

Velikokrat se je vrnil razočaran, saj je spoznal, da so ženske postale preračunljive. Bolj kot za »ljubezen« se jim je šlo za grunt, tega pa je on že zdavnaj prepisal na sina. Zanimivo je bilo, da je to dejanje prav zaradi osamljenosti kdaj tudi obžaloval …

Ko je bil star že 85 let, se je še zmeraj vozil s kolesom. Za vedno večji promet mu ni bilo dosti mar, saj je s stranske ceste zapeljal na glavno tako, kot je bil že od nekdaj vajen: ne da bi pogledal na levo ali desno. Miličnik ga je večkrat opozoril, da to ni prav, vendar se je naredil, kot da ga ne razume.

Nekoč ga je ustavil Kobal in mu zagrozil, da ga bo kaznoval, če ga še enkrat vidi na kolesu. Ta prepoved je Luka tako razkačila, da je, svojeglav, kot je bil, v nedeljo, takoj po maši, sedel na kolo in se potem ves dan vozil mimo policije, vzravnan in z visoko dvignjeno glavo.

Bil je manjše rasti, za moškega celo (pre)majhen, njegova druga žena Francka je bila visoka in vitka ženska.

Zmeraj, ko so plevice plele, je prišel zraven in rekel. »Kaj ste srečne, da nič ne delate.«

Tako je tudi mislil, saj je bil nenehno na nogah in je bil prepričan, da je njegovo delo zato bolj utrujajoče.

Česa se spominjata moja starša

Mama Berta je dobila za dediščino parcelo v neposredni bližini domačije. Oba z očetom Francem sta bila zato staršem nenehno »pri roki«.

Zlasti mama Francka je pogosto računala na njuno pomoč, ne glede na to, da ji ni bilo najbolj prav, da se je hči poročila »le« s čevljarjem. Zmeraj je namreč govorila, da bi bilo bolje, če bi se ozrla po boljši pristopi,tja, kjer je živel kakšen bolj premožen kmečki fant.

Če sta moja starša delala v popoldanski izmeni, je to ni motilo, da ne bi že malo po peti zjutraj robantila pod oknom spalnice z besedami: »Ej, ti šuštarji, kaj se imajo lepo, ker zjutraj spijo.«

Po Franca je prišla tudi sredi noči, če je kakšno kravo napenjalo in ji je bilo treba pomagati.

»Spominjam se, da smo kot otroci morali vsak večer moliti roženkranc. Nekoč smo nagajali sosedu Glažarju, ki je bil kruljav. Ta nas je zatožil očetu in potem smo bili kaznovani tako, da smo cel večer klečali na polenu in molili,« se spominja moja mama Berta.

Zmeraj je govoril: »Tudi tisti, ki misli, da ni Boga, bi moral vedeti, da je zmeraj treba iti na sigurno. Kot če imaš na razpolago dve brvi čez vodo: za eno veš, da se ti bo lahko prelomila, a druga, ki je malo dlje, je morda sigurna. Enako je z vero. Za vsak primer je treba računati, da so nekje Nebesa in Bog v njih.«

Kadar sta s Francem šla v gmajno, po drva, ga je zmeraj opozarjal, naj se ne matra po nepotrebnem. Takrat je bil moj ata še mlad in močan in če bi moral dvigniti hlod na voz, bi to naredil zlahka. Luka je izbral priročne late in jih položil na voz in potem se je hlod zlahka zavalil na svoje mesto.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 4. avgust 2022 / 15:37

Priložnost za gorenjska podjetja

V Celovcu je bilo prvo čezmejno srečanje predstavnikov koroških in slovenskih podjetij v okviru novega Interreg projekta Slovenija - Avstrija.

Objavljeno na isti dan


Škofja Loka / četrtek, 4. julij 2013 / 15:49

Prostovoljstvo doživlja razmah

Ob prazniku občine Škofja Loka je župan Miha Ješe podelil občinske grbe trem zaslužnim posameznikom in dvema skupinama prostovoljcev, ob čemer je dejal, da aktivno prostovoljstvo na Škofjeloškem doživ...

Rekreacija / četrtek, 4. julij 2013 / 14:50

V boj za Zlato čipko

Bliža se kolesarski vzpon, ki vsako leto privabi več tekmovalcev.

Kronika / četrtek, 4. julij 2013 / 14:43

Tatovi na preži tudi na avtocestah

Skupno vsem avtocestnim tatovom je, da skušajo na različne načine preusmeriti pozornost oškodovancev bodisi nase bodisi na navidezno napako na vozilu.

Razvedrilo / četrtek, 4. julij 2013 / 14:34

Pojoča gibona

Ogled živalskega vrta v Zagrebu je bil najbolj zanimiv za Glasove najmlajše popotnike. Pa vožnja z vlakom … Ta pa je bila tudi nekaj posebnega.

Nasveti / četrtek, 4. julij 2013 / 14:09

Maline so jagode fine

V času, ko zori raznovrstno jagodičevje, tudi maline, ne napravimo napake, ki se primeri številnim izkušenim gospodinjam – slastne darove narave na veliko konzervirajo in vkuhavajo, ob tem pa jih poza...