Deskarji smo močna ekipa

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / / 06:00

Po zaslugi Polone Zupan, Dejana Koširja in Roka Flandra so slovenski deskarji postali prepoznavni, kot pravi eden mladih upov Jernej Demšar, pa so sedaj tudi močna ekipa.

Škofja Loka - Deskarji v paralelnih disciplinah so letošnjo sezono začeli s tekmo v dvorani v Nizozemskem Landgraafu, v paralelnem slalomu pa so naši reprezentanti dokazali, da so se z novim trenerjem Gillesom Jacquetom na zimo dobro pripravili. S četrtim mestom se je izkazal naš najboljši deskar Rok Flander, na 23. mesto pa se je uvrstil 24-letni Jernej Demšar iz Loga nad Škofjo Loko, ki pa si je v letošnji sezoni, ki se bo nadaljevala sredi decembra, zadal še višje cilje. Zato je tudi zadnji teden na pripravah v Söldnu trdo treniral, o njegovi športni poti in načrtih pa sva se pogovarjala ob nekaj prostih prazničnih urah.

Kdo te je »zastrupil« s snegom, z deskanjem?

»Prav gotovo ati, ki me je že z dvema letoma postavil na smuči. Rad sem imel sneg, vseeno pa sem se v šolskih klopeh najprej spogledoval s košarko. Vendar je kasneje zmagala ljubezen do smučanja in vpisal sem se v loški smučarski klub Alpetour ter začel nastopati tudi na prvih tekmah. Toda, takoj ko nisem bil na klubskih treningih, sem stopil na desko. Ati, bratranec Tomaž, pa tudi najboljši prijatelji so vedno več deskali in bili smo že kar prijetna ekipa. V okviru Alpetourja so ustanovili deskarski klub, v njem so bili vsi moji najboljši prijatelji in ni več šlo drugače, kot da sem se tudi jaz odločil, da se bom raje posvetil deskanju.«

Vsak uspeh pomeni nov cilj

Kdaj pa ste šli loški fantje na prve tekme?

»Veliko smo bili na Starem vrhu, kjer smo ugotovili, da smo pač tam postali najboljši in da je čas, da gremo na kakšno tekmo. Tako se je začelo. Najprej posamezne tekme, nato vedno več tekem doma in v tujini.«

So prijatelji tudi vztrajali?

»Na tekmah ne, so pa vsi nekako ostali povezani z deskanjem. Ustanovili smo klub Sportpoint, v okviru kluba imamo šolo deskanja in večina jih je učiteljev deskanja.«

Kako si napredoval?

»Po osnovni šoli sem se vpisal na škofjeloško športno gimnazijo, saj sem imel vizijo, da nekoč v tem športu tudi uspem. Že kot mulci smo občudovali vožnje Polone Zupan, nato Dejana Koširja in videl sem, da to ni nemogoče. Prišli so dobri rezultati na FIS tekmah, nato na tekmah evropskega pokala in želel sem si nastopiti tudi v svetovnem pokalu. Dodaten pogum in dokaz, da lahko uspem, je bila zmaga na državnem prvenstvu. Sem namreč takšen, da vedno pozitivno razmišljam, da si ob tem, ko nekaj dosežem, zastavim nov cilj.«

Cilj deskarjev je navadno uvrstitev v finale, med šestnajst najboljših?

»Doslej se mi je v svetovnem pokalu na nekaj tekmah že uspelo uvrstiti v finale, letos se bom trudil, da bo to čim pogosteje. Na prvi tekmi sem bil že blizu, imel pa sem nekaj smole. Vendar sem prepričan, da sem tega sposoben. Želim se uvrstiti tudi v ekipo za svetovno prvenstvo, kar pa ne bo lahko, saj smo Slovenci postali močno moštvo.«

Kako pomembna je oprema?

»Šport, tudi deskanje, je tako napredovalo, da brez dobre opreme ni možnosti za uspeh. Sodelujem z Andrejem Černetom, ki dela deske, in z njimi sem zelo zadovoljen. Vendar pa je težava, ker si moraš deske priskrbeti sam, jih seveda tudi sam plačati, na sezono pa so štiri minimalno, saj se tudi najboljše hitro obrabijo.«

Kriza v blagajni SZS tudi za deskarje

Je zate sezona draga ali imate deskarji še pomoč domače Smučarske zveze?

»Prve sezone, ko smo se deskarji prebijali proti vrhu, je bila pomoč naše krovne organizacije majhna, nato pa vsako leto večja in lani smo imeli plačane vse stroške, razen opreme. Kriza v blagajni zveze pa je pred letošnjo sezono precej težav prinesla tudi nam, saj smo si morali tako poti na treninge in tekme kot bivanje začeti plačevati sami. Edina pozitivna sprememba je nov trener, izkušeni Švicar Gilles Jacquet, ki nam ga plača zveza. Seveda še vedno sami plačujemo tudi opremo.«

Kako zmoreš te stroške?

»Ker redno študiram in sem letos absolvent na Fakulteti za organizacijske vede, kaj prida sam ne morem prispevati. Tako mi pomagajo starši, iščem pa tudi sponzorje.«

Za deskarje niso redke poškodbe. Kako je s teboj?

»Največ težav do sedaj sem imel s hrbtom. Vendar se s tem ubada veliko deskarjev. Zato sem zadnje čase delal veliko vaj in upam, da bo težav manj.«

Veliko deskarskih navdušencev si želi skokov, navdušujejo se za prosti slog. Te nikoli ne prime?

»Seveda sem tudi jaz poskušal skakati, toda hitro sem staknil poškodbo in ugotovil sem, da ob resnem treningu ni mogoče združevati obojega. Še vedno najbolj uživam pri zavijanju. Da pa si potešim željo po prostem slogu, pa se izživim pri kajtanju.«