Mesto mrtvih v mestu živih

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Zanimivosti / torek, 4. november 2008 / 06:00

V zadnjih dneh smo množično obiskovali pokopališča, med svetovno najbolj obiskanimi pa je zagotovo pokopališče Pere-Lachaise v Parizu. Tu je zadnje počivališče številnih svetovno znanih osebnosti, med njimi tudi rokerja Jima Morrisona iz glasbene skupine Doors.

Pariško pokopališče Pere-Lachaise je eno najslavnejših pokopališč na svetu. Ne gre le za največje pokopališče v Parizu, kjer je pokopanih milijon ljudi, tudi ne zgolj za drugo največjo zeleno površino v tem mestu (takoj za Bolonjskim gozdom), pač pa je zaslovelo zato, ker je tu svoje zadnje počivališče našlo veliko slavnih ljudi. Victor Hugo, Edith Piaf, Frideric Chopin, Jim Morrison, Oscar Wilde, so le nekateri od njih. Zaradi znamenitih pokojnikov je to tudi najbolj obiskano pokopališče na svetu, ki na leto privabi več sto tisoč obiskovalcev.

Pokopališče nosi ime po očetu Francoisu de la Chaisu (1624-1709), spovedniku Ludvika XIV., ki je živel na tem griču. Postaviti ga je dal Napoleon I. leta 1804, ko zaradi higienskih razlogov niso smeli več pokopavati v središču mesta. Takrat so začeli na novo pokopališče prekopavati posmrtne ostanke s pokopališč v mestu. Pokopališče Pere-Lachaise imenujejo tudi »mesto mrtvih v mestu živih«. Pariz namreč šteje dobra dva milijona živih duš, na Pere-Lachaisu pa počiva milijon mrtvih. Spočetka Parižani niso bili takoj navdušeni nad tem, da bi tu pokopavali svoje drage pokojnike, saj je veljalo, da je predaleč od mesta. Potem pa jih je prepričalo nekaj spektakularnih pogrebov slavnih. Najprej so tu prekopali posmrtne ostanke dveh literarnih velikanov, slovitega basnopisca La Fontaina in komediografa Moliera ter par znamenitih pariških ljubimcev, Heloiso in Abelarda. Gre za zaljubljenca iz 13. stoletja: Heloise je bila kanonikova hči, oče Abelard pa njen domači učitelj, kar dvajset let starejši od nje. Heloisina družina in tudi širša družba je zvezi nasprotovala. Ko je dekle zanosilo in je zveza prišla na dan, so ljubimca kruto kaznovali, Abelarda so celo kastrirali, Heloiso pa poslali v samostan in ji ob porodu vzeli otroka. Za življenja se nista nikoli več videla in ustregli niso niti njeni želji, da ju po smrti pokopljejo skupaj. Šele na pokopališču Pere-Lachaise so njune posmrtne ostanke združili v skupni grobnici. Ganljiva ljubezenska zgodba z nesrečnim koncem privablja na njun grob številne obiskovalce.

Obiska so deležni tudi številni drugi slavni pokojniki. Na grobu »pariškega slavčka«, znane pevke Edith Piaf, je vedno sveže cvetje. Nenehno ga prinašajo tudi Fridericu Chopinu, skladatelju poljskega rodu, čigar telo počiva na tem pokopališču, njegovo srce pa v domovini. Na njegovem grobu pogosto postojijo tudi njegovi rojaki, ki čutijo dolžnost, da brezplačno skrbijo za zadnje počivališče slavnega Poljaka. Eden najbolj obiskanih pa je grob Jima Morrisona, rokerskega glasbenika, ki je leta 1971 v Parizu umrl zaradi prevelikega odmerka mamil. Njegov grob je bil edini, ki je bil zaradi množičnega obiska njegovih oboževalcev desetletja deležen policijskega varstva. Še danes poleg cvetja na njem najdemo tudi kako prazno pločevinko ali ostanke jointa. Na pokopališču je pokopanih še veliko znanih ljudi, ob vhodu visi kar zemljevid, s katerega je razvidno, na kateri »aveniji« najdemo poslednje počivališče katerega izmed njih. Tu stojijo tudi spomeniki padlim v svetovnih vojnah, na Pere-Lachaisu pa se je končala tudi slovita pariška komuna. Za pokopališkim zidom so namreč zadnji dan »krvavega tedna« leta 1871 ustrelili 147 komunardov.