Dekan obljublja mirno plovbo

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 3. november 2008 / 06:00

Novi dekan Fakultete za organizacijske vede Kranj je dr. Marko Ferjan, ki je na omenjeni fakulteti zaposlen že enajsto leto. Pred njim so se na fakulteti v štirih letih zamenjali kar trije dekani.

V zadnjih štirih letih so na fakulteti odstopili trije dekani. Tudi po mnenju rektorja mariborske univerze dr. Ivana Rozmana to pušča sledi na fakulteti. Kaj boste storili, da bi vaš mandat izpeljali do konca?

»Nič drugega kot to, da bom delal korektno, zakonito ter v duhu zagotavljanja kakovosti izobraževalnega procesa in raziskovanja.«

Številnih menjav so se naveličali tudi študenti. Jim torej lahko obljubite, da bo ta plovba, kot se je izrazil njihov predstavnik Simon Barbič, bolj mirna?

»Obljubim jim lahko, da bom to barko krmaril na način, da bo plovba mirna. Trudil se bom, da bi bili vedno boljši, a to ni odvisno samo od krmarja, ampak tudi od morja, ki je zadnja leta zelo razburkano. S tem mislim na dogajanje v zunanjem okolju, ki je vplivalo na slovenski visokošolski prostor. FOV je le del te zgodbe.«

Svoj program, pravite, ste zapisali na dvajsetih straneh. Kateri so glavni poudarki oziroma glavne zaveze iz tega programa?

»Stalno izboljševanje vsebin izobraževanja in samega procesa izobraževanja ter dvig kakovosti raziskovalnega dela. To nameravam doseči tako, da se bom stalno posvetoval s starejšimi kolegi, rednimi profesorji, ki so me tudi predlagali za dekana. Obenem ponujam priložnost tudi mlajšim, večji poudarek pa bo še na sodelovanju s študenti, ki je bilo v nekaterih obdobjih zanemarjeno.«

Opravili naj bi že več kadrovskih menjav. Koga vse ste zamenjali in zakaj?

»Kadrovske menjave sem opravil iz poslovnih razlogov, nikakor ne iz osebnih. Zavedam se, da so bile verjetno za marsikoga boleče. Ob tem bi rad poudaril, da nihče od zamenjanih nima nižje plače kot doslej.«

Po vašem imenovanju ste dejali, da bo imela fakulteta odslej dve prodekanji. Si boste v prihodnje izbrali še tretjega prodekana ali je to dovolj?

»Po temeljitem premisleku sem se odločil za tri prodekane; pravkar objavljam razpis in tri kolegice – nobena od njih ni starejša od štirideset let – sem povabil, da se nanj prijavijo. Vse tri so povabilo sprejele.«

Kaj to pomeni?

»To pomeni, da ima FOV redne profesorje, ki so pripravljeni pomagati in tudi pomagajo ter so za fakulteto zelo dragoceni, a tudi to, da se zgodba o uspehu ne more nadaljevati brez prevzemanja odgovornosti mlajših kolegov in kolegic.«

Zakaj ste se torej odločili za tri prodekane?

»Delovanje in odločanje na fakulteti sem sicer želel racionalizirati, a sem se potem odločil, da je smiselno imenovati tri prodekane. Ugotovil sem namreč, da imajo novi prodekani nekaj zelo zahtevnih nalog – pristopamo k organizaciji poletne šole, uvajamo tutorstvo in podobno. Tudi statut univerze predvideva tri prodekane. Evo Jereb sem povabil, naj se prijavi na razpis za prodekanjo za izobraževalno dejavnost, Andrejo Pucihar za mednarodno sodelovanje, Mirjano Borštnar pa za znanstveno raziskovalno dejavnost.«

Kako se vsi pretekli dogodki odražajo v odnosih med zaposlenimi na fakulteti?

»Vem, da nekaterim ljudem ni bil všeč noben dekan zadnjih šestih let. Zavedam se, da jim morda ne bom všeč niti jaz. Bom pa poskušal ustvariti okolje, ki bo zagotavljalo stabilno klimo in socialno varnost. Večina ljudi si kljub vsemu želi mir in normalno delovno okolje ter socialno varnost.«

Torej se ni bati, da bi fakulteta prišla na boben, kot se je slikovito izrazil rektor dr. Ivan Rozman?

»Vsaka organizacija lahko pride na boben, tudi FOV. A bom storil vse, da ne bo tako. Eden izmed ukrepov je natančno spremljanje stroškov po produktih.«

Letos se je na redni študij vpisalo več študentov kot prejšnje leto. Se torej trendi pri vpisu znova obračajo navzgor?

»Vpis je podoben kot leta 2000 – to pomeni, da imamo približno 570 novih študentov. Na rednem študiju bi lahko imeli celo 400-odstotno zasedenost, če bi vpisali vse, ki so se prijavili. Na izrednem študiju pa vsi, ne samo FOV, občutimo recesijo, obenem je tu še pojav novih šol, na katerih je mogoče lažje priti do diplome. Naš odgovor na dogajanje na trgu izobraževalnih storitev bo izboljševanje kakovosti programov.«

Koliko pa je študentov na izrednem študiju?

»Na izrednem študiju je vpisanih približno 270 novih študentov, kar je polovica manj kot pred štirimi leti, a enako kot lani. Še enkrat bi poudaril, da manjši vpis ni zgolj posledica dogodkov na fakulteti. To je razvidno tudi iz števila prejetih prošenj za obročno odplačevanja šolnin.«

Omenili ste pojav novih fakultet, ki lahko pomenijo tudi nelojalno konkurenco. Kako se boste borili proti temu?

»Univerza v Mariboru uvaja konkurenčno prepoved. To pomeni, da naši profesorji brez soglasja rektorja ne smejo več predavati drugje. Sodelovanje profesorjev na drugih univerzah v Sloveniji in tujini je sicer zaželeno, vendar je kriterij za izmenjavo kakovost.«

Že pred petimi leti ste postavili temeljni kamen za tri nove objekte. Ali ste se odpovedali načrtovani gradnji?

»Nismo se odpovedali nobenemu razvojnemu projektu, za nekatere naložbe smo v preteklosti pridobili celo sredstva ministrstva za visoko šolstvo. Prizadevali si bomo, da bi znova prišli do teh sredstev. Ne nameravamo pa financirati javne službe s sredstvi, ki jih pridobimo z izrednim študijem. Vsaj ne v preveliki meri. S sredstvi z izrednega študija namreč zagotavljamo nadstandard rednim študentom.«

Kako torej kaže prostorski širitvi FOV?

»Na mizi imamo tri variante prostorske širitve. Za vse tri obstaja dokumentacija. Zadeve bomo znova pregledali in se odločili za optimalno rešitev. Bojim se namreč odkrivati streho, ki pokriva šeststo kvadratnih metrov površine. Če mi kdo lahko zagotovi, da z nadgradnjo ne bomo povzročili škode na obstoječi infrastrukturi, tudi s predložitvijo ustreznih garancij, nimam nič proti temu. Sicer pa je velika odgovornost odkrivati streho na objektu, ki je vreden nekaj milijonov evrov.«

Torej ste bolj naklonjeni prizidku?

»Zagotovo.«

Kranjski mestni svet je pred časom z navdušenjem podprl predlog o ustanovitvi Gorenjske univerze. Ste sami naklonjeni ustanovitvi univerze?

»Poskusi ustanavljanja prve slovenske univerze segajo že v čas Ilirskih provinc. Dejansko pa smo jo dobili šele leta 1917. Nauk te zgodbe je, da je za ustanovitev resne univerze potreben čas. Potrebni pa so tudi ljudje, ki dejansko lahko pripomorejo k razvoju ožjega in širšega okolja.«