Dokler ne bo rešitve, bo stavka trajala

Bela stavka sodnikov brez uspeha poteka že od 1. julija. O njihovih obetih v prihodnje smo se pogovorili s predsednico sodniškega društva Janjo Roblek, ki je pred kratkim prejela tudi priznanje za pravnico leta.

Za pravnico leta so vas izbrali predvsem zaradi odločnega boja za avtonomijo sodstva. Kako gledate na prejeto priznanje?

»Nagrado najprej razumem kot podporo sodstvu, prizadevanjem, da sodstvo dobi mesto, ki mu pripada. Šele nato jo štejem tudi kot priznanje za osebni prispevek tem prizadevanjem.«

Bela stavka sodnikov poteka že nekaj mesecev, javnost pa kot da je ne opazi. Ali ste sodniki zato postali že kaj ravnodušni?

»Sodniki poleg pričakovanega obsega zadev, ki jih je predpisal sodni svet, izvajamo tudi druga v zakonu določena nujna opravila, ki jih je kar nekaj. Vse to v javnosti ustvarja vtis, da zadeve tečejo precej normalno.«

Kljub beli stavki npr. Okrožno sodišče v Kranju uspešno odpravlja sodne zaostanke. Kako je to mogoče?

»Kot veste, program odprave sodnih zaostankov ni nastal čez noč niti se ni začel s programom Lukenda, temveč bistveno prej, saj smo se sodniki zavedali, da moramo sami odpraviti zaostanke, če želimo vsem državljanom oziroma strankam v postopku zagotoviti sojenje v razumnem roku. Rezultati te odločitve se seveda kažejo tudi sedaj, ko poteka bela stavka. Hkrati je treba povedati, da kranjsko sodišče velikih zaostankov tudi ni imelo, zahvaljujoč dokaj stabilni kadrovski zasedbi in veliki zavzetosti vseh sodnikov.«

Ali še vedno vztrajate, da boste stavkali do izpolnitve stavkovnih zahtev?

»Sodniki čakamo, da se izvršilna in zakonodajna veja oblasti dokončno konstituirata, potem pa seveda pričakujemo ponudbo, ki bo zadevala stavkovne zahteve. Jasno nam je, da to ne bo od danes do jutri. A naš problem je znan, prav tako pa smo stavko napovedali delodajalcu, torej državi in ne konkretni vladi ali parlamentu. Sodniki zato upravičeno pričakujemo, da se bosta nova državni zbor in vlada čimprej lotila našega vprašanja. Dokler ne bo rešitve, bo stavka trajala. Prekine se lahko le v skladu z zakonom, to pa pomeni v sporazumu z drugo stranjo, in če obstaja ponudba, o kateri se je možno pogajati.«

Kako bi razvrstili stavkovne zahteve po pomembnosti?

»Vse naše zahteve izhajajo iz odločbe ustavnega sodišča, ustavne ureditve in mednarodno sprejetih obveznosti in jih ni možno rangirati. Po odločbi ustavnega sodišča morajo biti plače sodnikov primerljive s plačami funkcionarjev v drugih dveh vejah oblasti. Zahtevamo tekoče usklajevanje sodniških plač, ki so od leta 1997 neprestano padale, od leta 2002 pa se kljub izrecni zakonski prepovedi njihovega zmanjševanja niso usklajevale niti z inflacijo. Enako velja za zahtevo, da se dodatek na minulo delo obračunava po predpisih, ki so veljali do konca lanskega leta, po novem pa naj se obračunava od 1. januarja naprej. Na ustavnem položaju sodstva pa temelji zahteva po ureditvi sodniških plač v okviru zakona o sodniški službi, torej zunaj enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.«

Sodniki ste v zadnjih mesecih vlagali tudi tožbe zaradi nepravilno izplačanih plač v preteklosti. Kako se bodo reševale?

»Teh tožb je vloženih nekaj sto. Mislim, da bodo nekaj zadev reševali vzorčno, s tem pa se bo izkristalizirala njihova upravičenost. Morda se bo v tem času na drugi strani že pokazala pripravljenost za sporazumno rešitev, kar ne bi bilo prvič, saj smo podobne poravnave zaradi premalo izplačanih plač sodniki podpisovali že leta 1993.«

Računate, da bo nova vlada pripravljena izpolniti vaše zahteve?

»Pričakujemo spoštovanje odločbe ustavnega sodišča, ustave in mednarodno sprejetih obveznosti. Če se bo to zgodilo, potem ne vidim razlogov, da naše zahteve ne bi bile izpolnjene oziroma da končno ne bi dobili vsaj sogovornika, s katerim bi se lahko pogajali o stavkovnih zahtevah.«

Neizpolnjenih odločb ustavnega sodišča je že precej, ena več se ne bo zelo poznala ...

»Po mojem vedenju je trenutno osemnajst neizpolnjenih odločb ustavnega sodišča, večino oziroma šestnajst jih je 'pridelala' vlada v odhajanju, kar je bil tudi eden večjih očitkov tej vladi. Ignoriranje sodnih odločb s strani države je negativen signal državljanom, od koder je le še korak do razkroja pravne države.«