Postane čevape mu dajmo

Pred svečanim in predvsem delovnim vladnim koalicijskim kosilom smo prisluhnili pogovoru zavezništva rdeči trojček.

Borči: »Draga prijatelja v nesreči, draga Katra in Taubi, sporočam vama, da sem v vlado povabil tudi Čarlija Browna. Danes bo na kosilu.«

Katra: »Pa kva je s tabo Borči? A res ne gre brez tega modela.«

Borči: »Katra, potisnjeni smo v kot, žal brez Čarlija res ne bo šlo. Taubi, se strinjaš?«

Taubi: »Ja valda, ga bomo že držali na štrikcu, tko kot on svojga kužlna…, he, he. Pa pojdiva, he, he.«

Borči: »Se strinjata, da mu ponudimo teden dni stare čevapčiče, pomfri in semf. Tiste, ki so ostali od prvega vladnega kosila, ko Čarlija ni bilo.«

Taubi: »Odlično, sam si je kriv, če bo jedu postane čevape.«

Katra: »Borči, pa ti si genij, ooooohhh, kako iskriv in kreativen predsednik vlade boš. Ne morem verjeti. Čez noč si se spremenil.«

Taubi: »Ej, ej, Katra, nehaj se mu guzit. Zmenili smo se, da bomo samo vsak z vsakim, nič solo akcij. Razen na Čarlija se lahko spravljamo vsak posebej.«

Katra: »Fanta moja, jaz v čevapih vidim tudi nekaj simbolike.«

Borči in Taubi: »Kakšne simbolike, a da so iz ovčjega mesa, kar jasno da vedeti kakšno vlogo bo imel Čarli v našem trojčku, pardon četverčku?«

Katra: »Neeeee. Čevapčiči mu bodo lahko v poduk, kaj naredimo s takimi, ki imajo preveč jajc. Cak. Odrežemo.«

Borči in Taubi: »Kva, a tole niso čevapčiči?

Katra: »Pazi, eden je pozvonil…«