Moj stari oče Luka
Stopinje skozi preteklost
5. oporoka
Oporoka, ki jo je napisal Luka, nosi letnico 10. julija 1954. V njej je jasno določil, da njegov edini sin iz drugega zakona podeduje vse premično in nepremično premoženje. Ni pa pozabil omeniti niti otrok iz prvega zakona. Mariji (Micki) in Rozalki je namenil po 10 tisoč dinarjev, Berti stavbišče za novo hišo, pomaga pa naj se ji tudi pri gradnji te hiše.
Ostalim petim otrokom - ako bodo to zahtevali - pa je namenil vsakemu po 1000 dinarjev. Manjši znesek je obrazložil s tem, da jim je omogočil, da so prišli do poklica in potem do kruha, kar se mu je očitno zdelo, da je bilo veliko vredno. Še posebej pa je v oporoki poskrbel za ženo Frančiško, saj pravi, da mora zanjo dedič skrbeti vse do njene smrti.
6. Francka Kraljeva
Stara mama Francka je prišla k Pivku od Kralja iz Žirovskega vrha. Imela je kar nekaj dote in če sledimo notarskemu zapisu z dne 18. maja 1927, je prinesla v zakon najmanj 8.500 dinarjev. Po vsej verjetnosti pa še več, saj je bilo zelo šparovno dekle. Bila je že tudi v letih, saj je bila ob sklenitvi zakonske zveze stara 30 let. Da se toliko časa ni za nobenega zmenila, je bila kriva obljuba, ki jo je dala svojemu fantu, ki je, po prihodu od vojakov iz prve sv. vojne, odšel s trebuhom za kruhom v Ameriko. Žal pa je tam v neki nesreči umrl. Ko je Luka, komaj štiri mesece po ženini smrti, potrkal pri Kralju, se ji je verjetno zdela izbira biti gospodarica na svojem še zmeraj boljša kot ostati doma za deklo.
Otroci iz prvega zakona so jo sprva sprejeli z negodovanjem. Zlasti še, ker so jo krivili, da jih je dal oče, vse po vrsti, služit. Kljub temu pa se jim je mačeha usedla v srce, saj je bila do njih zelo dobra in je naredila vse, da je bilo življenje ob dokaj vzkipljivem očetu, ki je imel prepogosto tudi težko roko, kolikor toliko znosno.
Glede na dogodke, ki so sledili, ni mislila, da se bo poročila s tako gajsnim moškim. Njune dirke okoli hiše, ko je on kričal nanjo, a boš dala, če ne te bom, ona pa je le bežala na varno, so se vtisnili v spomin vsem otrokom. Zato se tudi ni nikoli pritoževala, če ji je prišlo na uho, da se je pri kakšni predolgo mudil.
V poznejših letih, ko sta se navadila drug na drugega, pa sta imela za tiste čase in navade dokaj harmoničen zakon. Luka je namreč ugotovil, da je žena izjemno gospodarna ženska, ki je znala z denarjem in je zmeraj imela pri roki kakšen pameten nasvet.
Luka, ki je strašno rad fural, se je pred vsako turo, zlasti po vojni, ko so ga zaradi novih gradenj potrebovali na vseh koncih in krajih, z njo redno posvetoval, komu prej ustreči, oziroma, kako furanje prilagoditi delu na kmetiji. Francka si je na koledar skrbno zapisovala vse žernade in vse Lukove vožnje. Do zadnjega dinarja natančno je vodila evidenco, koliko ur je Luka pri komu delal, koliko je bil kdo komu dolžan.
V sebi ni imela kakšne pretirane pobožnosti, bila je sicer verna, redno je hodila v cerkev, ni pa »pretiravala«, kot je to počel Luka. On se je po maši redno ustavljal pri Bahaču, kjer je bil njegov punkt, saj se je tam srečeval z drugimi posestniki, da so malo pomoževali in si izmenjali zadnje novice. Včasih je zavil tudi h Katrniku, ponavadi takrat, ko je bil jezen na cel svet, da si je privoščil vampe ali golaž.