Statično kolesarjenje

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / torek, 21. oktober 2008 / 06:00

Čeprav je vreme več kot naklonjeno kolesarjem, koledarja ne bomo mogli ignorirati. Še nekaj dni in zopet bodo premaknili urne kazalce in takrat bomo ostali brez Glasovih torkovih srečanj.

Če bomo »organizirani«, se bomo lahko dobivali ob sobotah ali nedeljah, vse dokler nas sneg ali hud mraz ne streta. Obstaja pa še ena možnost. Pravzaprav, za druženje obstaja veliko več možnosti, ampak na Glasu smo pogruntali idealno za kolesarje. Idealna konkurenca kolesarjenju na cesti je kolesarjenje v dvorani. Kolesarjenje v dvorani? V Kranju še nimamo pokritega velodroma, da bi to lahko imenovali dvoransko kolesarjenje, zato pa imamo dvorane, v katerih so statična kolesa za statično kolesarjenje. Groza! Zakomplicirano se sliši, vendar bom poizkusil razložiti, za kaj gre. Gre za to, da kolesariš, vendar se ne premikaš! Ne vem, če se temu tako reče, ampak to je, preprosto razloženo, poganjanje pedal na »sobnem« kolesu. Sobno kolo pa verjetno veste, kaj je in kakšno je videti.

V tujini temu rečejo spining ali RPM; ne vem, kje je razlika. Ko bom razvozlal, vam sporočim. Pri obeh gre za to, da sediš na posebnem kolesu, ki močno spominja na sobno kolo, vendar tistim najboljšim, ki se skušajo čim bolj približati kolesom, ki jih uporabljamo za vožnjo po cesti. Ko sem se prvič udeležil spininga ali RPM-a, sem bil navdušen. Doživel sem tehno koncert na kolesu. Voditelj vadbe je dodal, da je med drugim ta »indoor« kolesarski program namenjen tudi razvoju kardiovaskularne zmogljivosti. Obljubil je, da bomo porabili do devetsto kalorij v 45 minutah in da to ni samo za tiste, ki si želijo zmanjšati količino odvečne maščobe. Voditelj vadbe je nadaljeval z razlago, da spining stimulira mnoge energijske in živčno-mišične sisteme in tako zagotavlja širok spekter mišično vzdržljivostnih ter energijsko potrošnih pozitivnih učinkov. Če še ne razumete najbolje ali če sem nerodno opisal, je to izredno atletsko obarvan trening, ki vadečega izzove z različnimi tereni, se pravi vzponi, spusti, ravnino ..., z različnim številom obratov in različnimi položaji kolesarjenja ... tako kot na »navadnem« kolesu, se pravi stoje na pedalih ali na sedežu in z različnimi prijemi na krmilu. Vaditelj ti pove vse: kdaj, kako moraš pedalirati, kako hitro in koliko časa. Na ta način vsak doseže svoje cilje in uživa v občutenju uspeha po vsakem treningu ali vadbi.

Če še ni jasno, potem opišem točno tako, kot sem sam doživel, ko sem se udeležil RPM-vadbe. Bilo nas je 18. Mešana udeležba. Moških je bilo malenkost več. Vaditelj je bil na podestu malo nad nami, mi pa vsi na sobnih kolesih polkrožno pred njim. V ritmu glasbe nam je vaditelj dajal ukaze. Karkoli se je spomnil in nam »ukazal« (vendar je vse skupaj del točnega programa), smo mi morali udejanjiti. Vse je imelo rep in glavo in po 45 minutah sem bil dokaj izmučen. Prijetno izmučen, ker se vse neha ravno takrat, ko postane skoraj naporno. To pomeni, da je »ameriško« preračunano, da še kdaj prideš na vadbo.

Opisano se bomo šli tudi mi, člani kolesarske ekipe Gorenjskega glasa. Pričelo naj bi se v začetku novembra in končalo v marcu. To pomeni, da se bomo družili, tudi ko bomo zaradi letnega časa »nevozni«.