Ni igral, postal je Kantor

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 20. oktober 2008 / 06:00

Borštnikovo srečanje, osrednji gledališki dogodek pri nas, se imenuje po Ignaciju Borštniku, pred 150 leti v Cerkljah rojenemu igralcu, režiserju, pesniku, pisatelju in pedagogu.

Osrednje slovensko gledališko srečanje in največje priznanje za igralske dosežke se imenujeta po Ignaciju Borštniku, ki se je leta 1858 rodil v Cerkljah in leta 1919 umrl v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Širši javnosti je poznan predvsem kot igralec, a bil je tudi režiser, pisatelj, pesnik in pedagog. O vsem tem so v sredo v Cerkljah spregovorili tudi na simpoziju ob 150-letnici rojstva Ignacija Borštnika, ki je bil hkrati uvod v letošnje, že 43. Borštnikovo srečanje, ki se je v Mariboru začelo v petek.

»Čeprav rojstna hiša Ignacija Borštnika stoji sredi Cerkelj, ga bistveno bolje poznajo v Mariboru, kot pa doma,« je v uvodu v simpozij dejal cerkljanski župan Franc Čebulj. V Cerkljah sicer od leta 1999 praznujejo občinski praznik na dan Borštnikove smrti (23. september), pred osnovno šolo stoji spominski park z njegovim kipom, lani pa so odprli tudi moderno kulturno dvorano, ki so jo poimenovali po Borštniku.

Vsi Cerkljani resda ne poznajo dobro svojega rojaka, zagotovo pa je njegov veliki poznavalec častni občan Janez Močnik, upokojeni glasbeni pedagog in skladatelj, pa tudi raziskovalec umetnostne zgodovine in kulturne dediščine, ki je v referatu o Borštnikovi rodbini pojasnil, da je bil Borštnik namenjen za učitelja, vendar je naneslo drugače. Sprva je delal kot bančni uradnik, njegovo izjemno igralsko nadarjenost pa je kmalu opazil njegov nadrejeni v banki – Ivan Hribar, ki je mlademu Borštniku tudi utrl pot na odrske deske.

Danes velja Ignacij Borštnik, ki je na gledališkem odru oživil več kot štiristo vlog, za prvega slovenskega poklicnega igralca in utemeljitelja modernega slovenskega gledališča. Med drugim je kar četrt stoletja igral v Zagrebu. Da je bil Borštnik najvišjega igralskega kova, je prepričan tudi dobitnik Borštnikovega prstana Polde Bibič, ki se je spomnil opisovanja Frana Lipaha Borštnikovega igranja njegove najbolj znamenite vloge Kantorja v Kralju na Betajnovi: "Lipah je ugotavljal, da Borštnik ni igral; ko je stopil na oder, je postal Kantor."

»Borštnik je bil predvsem igralec,« se je strinjal tudi upokojeni profesor Martin Kadivec, ki je sicer spregovoril o njegovem pesništvu. Kadivec je uredil knjigo Ignacij Borštnik na poti domov, ki jo je lani izdala Občina Cerklje, v njej pa je ponatisnjena tudi izvrstna Borštnikova »ljudska« igra Stari Ilija. Prav z njo bo dramska skupina KUD Pod lipo Adergas na povabilo Toneta Partljiča, predsednika sveta Borštnikovega srečanja, nastopila v spremljevalnem programu Borštnikovega srečanja. Za nekakšno generalko so jo odigrali tudi po sredinem simpoziju v Cerkljah, že poleti pa so igro večkrat izvedli na prostem - v spektakularnem ambientu pred cerkvijo v Adergasu.