Računalnik in jaz: UPS

Najbrž se vam je že zgodilo, da ste doma ali v službi ostali brez elektrike. Nič kaj prijetno, še posebej, če zaradi tega obtičite v dvigalu ali pa se vam pred očmi sesuje vaše celodnevno delo na računalniku.

Ko vas rešijo iz dvigala, posebnih posledic ni, če ostanete brez podatkov v računalniku, pa je zadeva že hujša. Mnogo bolj pa so stvari težavne, če se zaradi nedelovanj računalniških sistemov prekine signalizacija v križiščih ali odpove funkcioniranje bančnega sistema, lahko pa se celo zaustavi letalski promet. Od električne energije smo odvisni vsi, zato je njena vrednost še toliko večja. Da bi se izognili nedelovanju naprav ob izpadu električne energije, imajo večji sistemi motorne generatorje, ki zagotavljajo potrebno električno energijo. Običajno pa se za zagotavljanje delovanja vitalnih računalniških komponent le-te priključi na naprave za neprekinjeno napajanje, saj želimo, da bi naši računalniki delovali nemoteno.

 

Vsi sistemi za neprekinjeno napajanje, angleška kratica UPS (Uninterruptable Power Supply), delujejo po istem načelu. Ob normalnem delovanju skozi njih le teče tok, ki pa se poleg tega tudi akumulira v bateriji. Ob izpadu električnega toka se preklopijo na delovanje s pomočjo baterije, ki za določen čas zagotavlja napajanje naprav z električno energijo.

 

Čakajoči »stand–by« UPS je najenostavnejši model, ki ga bomo največkrat našli v domačem okolju ali v manjših pisarnah. UPS napaja porabnike neposredno iz vhodne električne veje. UPS spremlja dogajanje in če na vhodu zmanjka električne napetosti, izredno hitro vklopi električni pretvornik in nadaljuje napajanje iz svoje baterije. Hitrost preklopa je dovolj hitra, da porabnik ne zazna odvzema elektrike.

 

Prestrezni »lie-interactive« modeli UPS-ov se obnašajo podobno čakajočim, le da je vanje vdelan dodatni modul, ki regulira vhodno napetost. Tako za sunke in kratkotrajne izgube elektrike tak UPS ne preklaplja na baterijo, temveč jo uporabi le, če napetosti popolnoma zmanjka.

 

Na vrhu kakovostne lestvice so linijske »on-line« UPS enote, ki porabnike neprenehoma napajajo iz svoje baterije, ki je sočasno tudi neprenehoma polnjena iz električnega vhodnega omrežja. Enostavnejša zasnova, ki ne vključuje preklopov, zagotavlja stabilnejše in zanesljivejše delovanje, s tem pa tudi daljše trajanje baterije.

 

Tipično lahko UPS izgubo električne energije podpira med 10 in 20 minutami, tako da lahko s svojo avtonomijo zagotovi, da podatke še pravočasno shranimo in tako ne pride do izgube ter morebitne škode. Pri tem pa moramo izbrati tak UPS, ki ima dovolj visoko moč, da lahko napaja vse nanj priključene naprave.

 

Naloga sistemov UPS je torej zagotavljanje nemotenega delovanja računalnika in druge električne opreme ter preprečevanje izgube podatkov. Žal so sistemi UPS pogosto spregledani, njihova prodaja pa se poveča takrat, ko prihaja do pogostejših izpadov ali nihanj električne energije. Takrat pa so marsikateri podatki že izgubljeni, računalnik pa uničen.

 

Pred nakupom UPS naprave moramo sešteti vrednosti porabe, največkrat je izražena v vatih (W), vseh svojih električnih naprav, ki morajo biti vklopljene za delovanje sistema. Dobljeno vrednost v vatih nato pomnožimo s faktorjem 1,4 in dobimo voltampere (VA), ki pa je najpogostejša uporabljena oznaka za moč pri UPS. Predvidevati pa moramo še morebitno širitev, zato skupno vrednost pomnožimo še s faktorjem 1,2 in zaokrožimo navzgor. Dobljena vrednost nam služi kot osnova pri izbiri ustrezne naprave.

 

Kadar kupujemo novo računalniško opremo, je priporočljivo, da ob nakupu le-te ne varčujemo na račun varnosti in zaščite računalnika. Če se nam zdi UPS naprava prevelik strošek, je zaželeno kupiti vsaj prenapetostno zaščito. Pred udarom strele pa nas učinkovito ščiti le UPS. Nekatere zavarovalnice pred podpisom zavarovalne police celo zahtevajo, da imamo opremo ustrezno varovano pred morebitnim udarcem strele in prenapetostjo, saj v nasprotnem primeru električnih naprav ne zavarujejo.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 31. maj 2012 / 07:00

Antonova triintrideseta kopa

Anton More iz Sovodnja je pri dvainosemdesetih letih zakuril in že tudi razdrl svojo triintrideseto oglarsko kopo. "Oglja bom zdaj imel dovolj do konca življenja, to je bila moja zadnja kopa," je deja...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / petek, 8. maj 2020 / 15:11

Porast brezposelnosti največji na Gorenjskem

Kranj – V času epidemije koronavirusa se je močno zmanjšala gospodarska dejavnost, posledice se odražajo tudi v povečevanju brezposelnosti. Povečuje se število tistih, ki so ostali brez dela kot tr...

Gospodarstvo / petek, 8. maj 2020 / 15:10

Skupaj do respiratorja

Pri razvoju prototipa medicinskega respiratorja Diham so sodelovali tudi Domel, Lotrič Meroslovje in podjetje EKWB iz Komende. Zagnali so že drugo fazo razvoja.

Kronika / petek, 8. maj 2020 / 15:05

Pozabili na kuhanje

Kranj – V Kranju se je v sredo dopoldan začelo kaditi iz kletnega stanovanja. Gasilci so v stanovanju našli pozabljeno hrano na prižganem štedilniku. Posodo so odstranili in prostore prezračili.

Zanimivosti / petek, 8. maj 2020 / 15:04

Prva slikanica Josipine Turnograjske

Izšla je slikanica Rožmanova Lenčica prve slovenske pisateljice, pesnice, skladateljice in pravljičarke Josipine Urbančič Turnograjske

Kranj / petek, 8. maj 2020 / 15:04

Dejavnosti planinskega društva prestavljene

Kranj – Planinsko društvo Iskra Kranj obvešča, da načrtovana planinska izleta na Ivanščico 9. maja in na Dovško Babo 16. maja odpadeta. Izvedba izletov v drugi polovici meseca maja in naslednjih me...